Konferenca Varnost in zdravje pri delu za vse – pretresimo mit o tipičnem delavcu

V Evropski uniji izhajamo iz premise, da je treba delo prilagajati delavki oziroma delavcu in ne obratno. Nevarnostim smo na delovnih mestih izpostavljeni vsi, a tveganja za varnost in zdravje pri delu – torej možnost, da bo nekdo zaradi nevarnosti na delovnem mestu utrpel posledice, niso enaka za vse. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu – EU-OSHA ugotavlja, da v praksi povezave med boleznimi in delom temeljijo na t.i. značilnem (tipičnem) delavcu, to pa je moški srednjih let, srednje postave, telesno sposoben in od rojstva govori jezik države, v kateri dela.

Izr. prof. dr. Tilen Štajnpihler Božič je v uvodnem predavanju povezal tri koncepte: varnost in zdravje pri delu, raznolikost in diskriminacijo. V prispevku je poudaril, da neupoštevanje dejanskih položajev in potreb lahko pomeni pravno nedopustno diskriminacijo tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Pri tem je pomembno, da se delodajalec ne le zgolj odziva na nastalo škodo, ki jo lahko povzročijo slabe delovne razmere, ampak jo mora predvsem preprečevati. Pri tem je pomembno, da delo prilagaja posameznici oziroma posamezniku. Opozoril je tudi, da generalizacija prinaša nevarnosti, raznolikosti na delovnem mestu pa lahko pripišemo številne prednosti – poveča namreč učinkovitost in doseganje organizacijskih ciljev.

Dr. Sonja Robnik je opozorila, da so ocene tveganja pogosto pavšalne in temeljijo na stereotipnih predstavah, kdo opravlja določeno delo. S stereotipiziranjem domnevamo, da ima oseba celo vrsto značilnosti in sposobnosti, za katere menimo, da jih imajo drugi člani in članice te skupine. Slabost takšnega ravnanja je, da zanemarimo razlike med posameznicami in posamezniki. V prispevku se je osredinila na to, kaj v dobrih organizacijah delajo drugače: delo prilagajajo delavki/delavcu in ne obratno, ocene tveganja so kakovostne, razumejo raznolikost, psihološka varnost, zaupanje in dobri odnosi so med najpomembnejšimi vrednotami, predvsem pa si zastavljajo prava vprašanja, da dobijo celostno sliko, s kakšnimi osebnimi in življenjskimi okoliščinami se soočajo delavke in delavci.

Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela je povezala varnost in zdravje pri delu z enakostjo spolov v digitalni dobi. Opozorila je na nevarnosti t.i. nevtralnega pristopa, ki spregleda specifične probleme žensk (npr. neupoštevanje skrbstvenih obveznosti) in moških (npr. nevarnost 'prave' moškosti). Poudarila je, da je družbena moč pomemben vidik tudi na področju varnosti in zdravja pri delu – tisti z več tovrstne moči so na delovnih mestih bolj avtonomni, bolj varni in delajo v zdravju bolj prijaznih razmerah. Poudarila je, da je enakost spolov nujno vključiti v strategije varnosti in zdravja pri delu, saj enakost spolov izboljšuje kakovost delovnih mest in posledično dobrobit vseh zaposlenih, zmanjšuje diskriminacijo in izboljšuje produktivnost. Opozorila pa je, da gre za zapletene družbene procese, stanje pa se lahko spremeni samo, če spreminjamo procese. Moč in odgovornost organizacij je, da ustvarjajo spremembe v okolju.

Reproduktivnemu zdravju je pozornost v delovnih okoljih posvečena zlasti v obdobju nosečnosti, praviloma pa so zanemarjena druga obdobja in stanja, zlasti reproduktivno zdravje moških. Prof. dr. Bojana Pinter je predstavila najpogostejše reproduktivne težave žensk: motnje menstruacijskega ciklusa, predmenstruacijski sindrom, težave v nosečnosti, neplodnost, akutno in kronično bolečino v mali medenici, menopavzo in urinsko inkontinenco ter zdrs medeničnih organov. S predmenstruacijskim sindromom se vsaj enkrat sreča 90 odstotkov žensk, od katerih jih med 3 in 8 odstotki doživlja hudo obliko. Opozorila je tudi na to, da peri- in pomenopavzne težave lahko vplivajo na zmožnost opravljanja dela, zato je Evropsko združenje za menopavzo in andropavzo (EMAS) pripravilo priporočila za delodajalce, vodje, delavke in zdravstveno stroko.

Simona Repar Bornšek je izpostavila, da za moško reproduktivno zdravje nimamo sistematičnega in organiziranega zdravstvenega varstva. Podatki kažejo, da moški doživljajo več poškodb in nezgod, da pogosteje storijo samomor, imajo več bolezni srca in ožilja, pogosteje kadijo in uživajo alkohol ter imajo slabše prehranske navade – vse to vpliva tudi na reproduktivno zdravje. Na splošno se spolno in reproduktivno zdravje moških slabša. Pri moških so motnje slednjega lahko prepoznane pri rojstvu (hipospadija, kriptorhizem, zmanjšana anogenitalna razdalja) ali kasneje (neplodnost, slaba kakovost in funkcija spermijev, varikokela, rak testisa, sindrom testikularne disgeneze, rak prostate). Med pomembnejšimi dejavniki, ki so povezani z delovnim mestom, so: izmensko delo, pomanjkanje ali slaba kakovost spanja, pomanjkanje intime (terensko delo, v tujini ...), fizična aktivnost (npr. vrhunski šport), prehrana na delu (procesirana in osiromašena hrana), stres in počutje na delovnem mestu.

Prof. dr. Eva Boštjančič je govorila o stereotipih, povezanih s staranjem, in spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu. Opozorila je, da to, kar je 'normalnost' ene generacije, ni nujno 'normalnost' druge, sočasno pa se moramo zavedati, da niti mladi niti starejši niso homogena skupina. Pri starejših pogosto naletimo na stereotipe, da so počasni, nemotivirani, naveličani, pri mlajših, da so brezbrižni in nezanesljivi. Na področju varnosti in zdravja pri delu imajo mladi v povprečju bolj sproščen odnos do varnostnih protokolov, podcenjujejo tveganje, nimajo dovolj znanja in izkušenj, starejši pa so bolj previdni, a se soočajo s fizičnimi omejitvami. Medgeneracijsko učenje prinaša številne prednosti – mlajši lahko prispevajo sveže poglede in tehnološke spretnosti, starejši poglobljeno znanje in izkušnje.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je osvetlil nekaj mitov in resničnosti staranja možganov, ki svojo zrelost dosežejo šele sredi 20-ih let. S starostjo so povezani zmanjšanje možganskega tkiva, manj povezav med možganskimi celicami v sivini in oslabela ‘izolacija’ možganskih poti v belini, oslabljena prekrvavitev, znižanje nivoja kemičnih prenašalcev, hormonske spremembe ter kopičenje škodljivih beljakovin, ki jih s starostjo oslabeli možganski mehanizmi ne morejo več odstraniti. Opozoril je, da po 40. letu vsakih 10 let izgubimo 5 % možganskega volumna - najbolj so prizadeti predeli, ki omogočajo hitro in dinamično miselno aktivnost (prefrontalna skorja), priklic podatkov in učinkovito vkodiranje novega znanja (prefrontalna skorja in hipokampus). Pri moških bolj prizadeti frontalni predeli, pri ženskah pa hipokampus. Vendar pa motnje niso neizogibne – med skrivnostmi zdravih možganov je omenil ‘dobre’ gene, epigenezo, neogenezo ter nevroplastičnost.

Uporabne povezave:

• Evropsko združenje za menopavzo in andropavzo
• Psihologija dela
• Listina raznolikosti
• Implications of lifestyle factors on male reproductive health (članek v EN)
• Področje nediskriminacije v EU
• Europa Donna – Slovensko združenje za boj proti raku dojk