Vprašanja in odgovori

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v zvezi z delovnim okoljem zlasti tako, da v skladu z Izjavo o varnosti z oceno tveganja z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere v delovnem okolju. Torej roke za opravljanje preiskav škodljivosti v delovnem okolju veže na oceno tveganja za varnost in zdravje na delovnem mestu. Pred uveljavitvijo Zakona o varnosti in zdravja pri delu (ZVZD-1) je bilo zahtevano, da se preiskave škodljivosti delovnega okolja izvajajo periodično v obdobjih, ki niso bili daljši od 3 let. ZVZD-1 pa ne predpisuje več periodike 3 let, še vedno pa zahteva obdobne preiskave, to pomeni periodične, sama opredelitev periodike pa je odvisna od njene opredelitve v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Vsako opredelitev periodike pa mora delodajalec znati strokovno zagovarjati

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V tem smislu mora med drugim izvajati tudi preiskave škodljivosti v delovnem okolju. Preiskave mora izvajati v rokih, ki jih je sprejel v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. V primeru, da se razmere in pogoji dela ne spreminjajo, so ti roki lahko tudi daljši, če je zagotovljena varnost in zdravje delavcev.

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih določa, da vrsto, obseg in roke preventivnega zdravstvenega pregleda določi delodajalec na predlog izvajalca medicine dela. Verjetnost, da bo delodajalec upošteval predlog izvajalca medicine dela je večja, če je ta predlog strokovno utemeljen s strani izvajalca medicine dela, tudi na osnovi obiska delovnega mesta s strani izvajalca medicine dela. Vsekakor je odločitev in odgovornost na strani delodajalca, ki je hkrati tudi plačnik preventivnega zdravstvenega pregleda.

Če izvajalec medicine dela predlaga (zahteva) kontrolni pregled, se mora ta navezovati na vpliv konkretnih obremenitev na delovnem mestu na zdravje delavca. Kontrolni  pregledi so smiselni, če lahko z eventualnimi ukrepi na delovnem mestu, ki jih bo delodajalcu predlagal izvajalec medicine dela, delodajalec zmanjša tveganje za zdravje. Kontrolne preglede zaradi splošnega zdravstvenega stanja oz. spremljanja kroničnega obolenja delavci opravljajo pri izbranem zdravniku družinske medicine in ne pri izvajalcu medicine dela. Delodajalec mora dobiti od izvajalca medicine dela ustrezna pojasnila glede potrebe po kontrolnem pregledu.

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. list RS, št.136/2006; v nadaljevanju: pravilnik), natančneje določa ukrepe delodajalca za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. V zvezi z usposabljanjem delavcev za prvo pomoč, pravilnik določa, da lahko usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč, v skladu z veljavnimi predpisi (11. člen pravilnika).  Pooblastilo za usposabljanje delavcev za nudenje prve pomoči ima Rdeči križ Republike Slovenije. Prvo pomoč pri Rdečem križu Republike Slovenije poučujejo zdravstveni delavci, ki za poučevanje pridobijo tudi licenco, ki jo podeljuje Rdeči križ.

ZVZD-1 samozaposlene osebe izrecno ne zavezuje k opravljanju preventivnih zdravstvenih pregledov in usposabljanja za varnost in zdravje pri delu. Vendar pa so tako preventivni zdravstveni pregledi, kakor tudi usposabljanja za varnost in zdravje pri delu pomembni ukrepi, ki jih kot take lahko samozaposlena oseba opredeli v Izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki jo lahko samozaposlena oseba lahko sama sestavi. 

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob vstopu v sistem zaposlitve, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Delodajalec usposablja svoje delavce v skladu s programom usposabljanja iz 38. člena ZVZD-1.

ZVZD-1 v 38. členu glede periodike določa, da mora delodajalec za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše, določiti in zagotoviti obvezne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti najmanj vsaki dve leti. ZVZD-1 torej delodajalca ne zavezuje za izvajanje periodičnih oblik usposabljanj delavcev za varno delo, vendar pa je periodično usposabljanje vsekakor smiselno, predvsem na delovnih mestih, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, kjer so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše.

ZVZD-1 določa, da lahko delodajalec opravljanje vseh ali posameznih nalog organiziranja in zagotavljanja varnosti pri delu poveri zunanjim strokovnim službam, ki imajo dovoljenje za delo po ZVZD-1, kadar teh nalog ne more zagotoviti s svojimi strokovnimi delavci. Torej morajo podjetja za izdelovanje strokovnih podlag za izjavo o varnosti in pripravljanje ter izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pridobiti dovoljenje za opravljanje vsaj ene od strokovnih nalog varnosti pri delu, za katera MDDSZ podeljuje dovoljenja.

Minister, pristojen za delo, lahko izda pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, če izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, dovoljenje za opravljanje naslednjih strokovnih nalog:

• obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju (toplotne razmere, hrup, osvetlitvene razmere, vibracije, elektromagnetna sevanja, umetna optična sevanja in/ali nevarne kemijske snovi na delovnem mestu);
• obdobne preglede in preizkuse delovne opreme.

Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 30/00, 73/05 in 43/11 – ZVZD-1) (v nadaljnjem besedilu:pravilnik) v Prilogi pravilnika poglavje 2 točka b) 1. določa, da mora biti naravna in/ali umetna osvetljenost prostora, če je le mogoče, 400 lx ± 100 lx in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost delavčevega vida.

Uporaba standardov ni obvezna, razen če je določen standard izrecno zapisan v predpisu. Pravilnik je po hierarhiji bolj zavezujoč kot standard.

Torej je potrebno glede na upoštevati predpis, torej pravilnik. Vrednost osvetljenosti 400 lx ± 100 lx (500 lx iz standarda sodi tudi med to vrednost) je torej tista, ki jo določa pravilnik, pri določanju dejanske vrednosti pa je treba, kot je navedeno, upoštevati vrsto dela in zmogljivost delavčevega vida, torej je obvezno potrebno pri določitvi osvetljenosti vključiti izvajalca medicine dela iz 33. člena ZVZD-1. Pri delu z računalniki na splošno je treba upoštevati tudi mnenje izvajalca medicine dela, konkretne značilnosti delovnega mesta z računalnikom in delovnega okolja v katerem se to delovno mesto nahaja, ter značilnosti delavca ali delavke, ki dela na računalniku.

Obsežne raziskave niso dale nobenih dokazov, da lahko računalniki (slikovni zasloni) povzročijo bolezni ali trajne poškodbe oči. Vendar pa dolgotrajna uporaba računalnika lahko utrudi oči in povzroči neugodje. Poleg tega lahko pri opravljanju bolj zahtevnih nalog uporabnik zazna težave z očmi, ki jih drugače ne bi opazil. Delodajalec lahko odpravi te težave z ustrezno postavitvijo računalniške opreme in ustrezno razsvetljavo. Če menite, da so težave z očmi povezane z delom z računalnikom, vam mora delodajalec omogočiti pregled oči.

Do glavobola lahko pride zaradi različnih vzrokov, povezanih z delom z računalnikom:

• bleščanje zaslona,
• slaba kakovost prikaza teksta ali slik,
• potreba po uporabi drugih očal,
• stres zaradi tempa dela,
• strah pred novimi tehnologijami,
• dolgotrajno branje z računalniškega zaslona brez vmesnega odmora,
• slaba oziroma neustrezna drža telesa, ali
• kombinacija vseh teh vzrokov.

Veliko teh vzrokov je možno zlahka odpraviti, ko so enkrat ugotovljeni.

Ne. Računalniška oprema oddaja vidno svetlobo, ki omogoča, da vidimo zaslon, in druge vrste elektromagnetnega sevanja, kar je sicer lahko škodljivo, če gre za visoke ravni sevanja. Vendar pa so ravni sevanja pri računalniški opremi bistveno pod dovoljenimi ravnmi sevanja, ki so določene po mednarodnih priporočilih. Torej vaš delodajalec ne potrebuje izvesti merjenja ravni sevanja, ki ga oddaja računalniška oprema, vi pa zaradi tega ne potrebujete nobene osebne varovalne opreme.

Določba 51. člena ZVZD-1 ureja prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc dela z namenom varovanja (življenja in zdravja) delavca ( in sodelavcev). Prvi odstavek 51. člena določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. Tretji odstavek 51. člena pa določa, da delodajalec ugotavlja stanje iz prvega odstavka po postopku in na način določenima z internim aktom delodajalca. Vsebina internega akta je prepuščena delodajalcu, zakon napotuje le na ureditev postopka in načina ugotavljanja stanja pod vplivom prepovedanih substanc. Namen določbe ni v urejanju disciplinskega postopka ali podlag za tak postopek zaradi morebitnih kršitev pogodbe o zaposlitvi.

Vsekakor je temeljna obveznost delodajalca, da taka delovna mesta sam opredeli v oceni tveganja. Običajno gre za delovna mesta, kjer imajo delavci opravka z denarjem, pa tudi blagajniška delovna mesta, recepcije, delovna mesta voznikov avtobusov mestnega prometa, druga delovna mesta za okenci in podobno.

Delodajalec mora torej v oceni tveganja za nasilje tretjih oseb na takih delovnih mestih opredeliti in izvesti tako tehnične ukrepe (namestiti opremo, ki onemogoča neposreden stik delavca s stranko ter opremo za klic v sili), kakor organizacijske ukrepe (vnaprej določiti postopke ravnanja ter izvesti usposabljanje delavcev za prepoznavanje in ravnanje s težavnimi strankami). Z ukrepi, predvidenimi za primere nasilja tretjih oseb nad delavci, mora delodajalec seznaniti delavci, ki na takih delovnih mestih delajo.

Če delodajalec dvomi v delavčevo zdravstveno sposobnost za opravljanje dela, lahko delavca na podlagi Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pošlje na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled k izvajalcu medicine dela. Na podlagi 10. člena Pravilnika je namreč delodajalec v določenih primerih upravičen delavce poslati (tudi) na druge usmerjene preventivne zdravstvene preglede, in sicer:

1. pri zmanjšani delovni zmožnosti,
2. po bolezni ali poškodbi izven dela, ki zahteva daljše zdravljenje in obstaja dvom o delavčevi zmožnosti za dosedanje delo,
3. če obstaja sum na bolezni odvisnosti, ki lahko vplivajo na delovno zmožnost delavca,
4. če gre za delavce, ki so bili v obdobju enega leta v bolniškem staležu zaradi bolezni ali poškodbe petkrat ali večkrat.

Pravilnik določa v 12. členu, da po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pooblaščeni zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja, ki ga posreduje delodajalcu. O ugotovitvah preventivnega zdravstvenega pregleda mora pooblaščeni zdravnik obvestiti tudi delavca in njegovega izbranega osebnega zdravnika. Pooblaščeni zdravnik o rezultatu pregleda takoj obvesti delavca, njegovega izbranega osebnega zdravnika in delodajalca, če je pri pregledu ugotovljena takšna okvara zdravja delavca, ki ogroža njegovo življenje oziroma njegovo delovno zmožnost.

Zakon o delovnih razmerjih določa v 28. členu, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa v 36. členu, da mora delodajalec zagotoviti delavcem zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Delavec pa ima po drugi strani pravico do zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu, in dolžnost, da se na takšen zdravstveni pregled odzove (54. člen ZVZD-1). Določbi poudarjata, da morajo zdravstveni pregledi po obsegu in načinu ustrezati tveganjem za varnost in zdravje pri delu pri konkretnem delodajalcu in na konkretnem delovnem mestu. Z drugimi besedami: tudi če delavec pri drugem delodajalcu opravlja enako delo, ni nujno, da bo izpostavljen enakim tveganjem za varnost in zdravje pri delu kot pri prejšnjem delodajalcu. Zato je smiselno, da delavec opravi predhodni zdravstveni pregled pri novem delodajalcu, če se tveganja pri delodajalcih razlikujejo.

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa, da po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu izvajalec medicine dela izda zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v točno določenem delovnem okolju. V spričevalu izvajalec medicine dela na podlagi rezultatov zdravstvenega pregleda delavca predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oz. ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oz. utegnejo ogrožati zdravje delavcev. Spričevalo posreduje delodajalcu.

Pri mikro družbi gre na podlagi Zakona o gospodarskih družbah za družbo, ki izpolnjuje dve od teh meril: povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, čisti prihodki od prodaje ne presegajo 700.000 eurov in vrednost aktive ne presega 350.000 eurov. Poudariti pa je treba, da velikost delodajalca ne vpliva na njegovo obveznost ocenjevanja tveganja. Ocenjevanje tveganja in izjava o varnosti sta na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) namreč osnovni obveznosti vsakega delodajalca. Kot delodajalec šteje na podlagi ZVZD-1 vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, kakršen je državni organ, lokalna skupnost itd., ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu. Omenjeni zakon namreč določa v 17. členu, da mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti:

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu,  poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

ZVZD-1 nadalje določa, da mora delodajalec po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti:

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Strokovne podlage za izjavo o varnosti pripravi strokovni delavec za varnost pri delu, pri tem sodeluje tudi izvajalec medicine dela. Delodajalec pa je tisti, ki mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki in jo objaviti na običajen način.

Lahko pa delodajalec, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pri delu (30. člen ZVZD-1). Šteje se, da je delodajalec usposobljen, če je odgovorna oseba delodajalca opravila splošni del strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu oziroma če je opravila prilagojeno splošno in strokovno usposabljanje v obsegu in na način, kakor določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

ZVZD-1 določa, da delodajalec popravi in dopolni oceno tveganja vsakokrat:

• ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
• ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
• ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Glede na to, da gre pri selitvi poslovanja na drugo lokacijo po vsej verjetnosti za spremembo podatkov, na podlagi katerih je temeljilo ocenjevanje tveganja na prejšnji lokaciji, je treba temu ustrezno na novo oceniti (vsaj) tveganja, ki so vezana na prostore delodajalca. 

Delodajalec mora izjavo o varnosti z oceno tveganja objaviti na običajen način in jo v delu, ki se na njih nanaša, posredovati delavcem vsakokrat, ko se spremeni in dopolni.

Na podlagi 28. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) se delodajalec odloči za enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Praviloma delodajalec imenuje strokovnega delavca izmed svojih zaposlenih. V takšnem primeru strokovni delavec opravlja strokovne naloge izključno za svojega delodajalca. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu, ki je zaposlen pri delodajalcu, so glede na vrsto dejavnosti delodajalca in vrsto ter stopnjo tveganj določeni v Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu (Uradni list RS, št. 109/11 in 77/19). Pravilnik temelji na dveh kriterijih za določitev smeri in stopnjo izobrazbe ter usposobljenosti strokovnega delavca za varnost pri delu, to je na stopnji tveganja in številu zaposlenih delavcev pri delodajalcu:

• za delodajalca, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora strokovni delavec imeti opravljeno temeljno stopenjsko izobraževanje najmanj ravni 6/1 po KLASIUS – SRV iz naravoslovno tehničnega področja, hkrati pa mora imeti opravljen strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje strokovnega izpita iz varnosti pri delu;
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot pet delavcev in kjer iz ocene tveganja ne izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora strokovni delavec imeti opravljeno temeljno stopenjsko izobraževanje najmanj ravni 5 po KLASIUS – SRV in opravljen strokovni izpit iz varnosti pri delu;
• pri delodajalcu, ki zaposluje pet ali manj delavcev in kjer iz ocene tveganja ne izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora strokovni delavec imeti opravljeno temeljno stopenjsko izobraževanje najmanj ravni 4 po KLASIUS – SRV in opravljen splošni del strokovnega izpita iz varnosti pri delu ali opravljeno prilagojeno usposabljanje, kakor ga za delodajalce določa predpis, ki ureja stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev.

Ali gre v konkretnem primeru za delodajalca, kjer iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, pa je odvisno od tega, kakšne so pri konkretnem delodajalcu nevarnosti in tveganja v izjavi o varnosti z oceno tveganja. V skladu s 17. členom ZVZD-1 mora namreč vsak delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu.

Delodajalec sicer določi vrsto strokovne izobrazbe in število strokovnih delavcev glede na merila, določena v tretjem odstavku 28. člena ZVZD-1, in sicer: organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa, število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu, število delovnih izmen in število krajevno ločenih delovnih enot.

V zvezi s pogoji za opravljanje strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu pojasnjujemo, da vrsta in stopnja izobrazbe nista pogoj za opravljanje izpita. Več o programu, postopku in drugih vprašanjih strokovnega izpita si lahko preberete v Pravilniku o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu, informacije o opravljanju strokovnega izpita pa najdete na spletnih straneh Upravne akademije Ministrstva za javno upravo: Upravna akademija - Strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu: Upravna akademija - Strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu (gov.si)

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) določa v 28. členu, da mora delodajalec za opravljanje strokovnih nalog v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu med svojimi delavci določiti enega ali več strokovnih delavcev za varnost pri delu. Naloge strokovnega delavca določa 29. člen ZVZD-1, med njimi pa je tudi priprava in izvedba usposabljanja delavcev za varno delo.

Pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec, določa Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu, in so odvisni od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev. Pravilnik določa v 4. členu, da mora strokovni delavec pri delodajalcu, ki zaposluje več kot pet delavcev in kjer iz ocene tveganja ne izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom,  imeti opravljeno temeljno stopenjsko izobraževanje najmanj ravni 5 po KLASIUS – SRV in opravljen strokovni izpit po predpisih, ki urejajo opravljanje strokovnega izpita iz varnosti pri delu.

Delodajalec prav tako določi vrsto strokovne izobrazbe ter število strokovnih delavcev glede na:

• organizacijo, naravo in obsežnost delovnega procesa;
• število delavcev, ki sodelujejo v za varnost in zdravje tveganem delovnem procesu;
• število delovnih izmen;
• število krajevno ločenih delovnih enot.

Strokovni delavec mora biti usposobljen za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu in se mora stalno strokovno usposabljati in izpopolnjevati. V treh mesecih po imenovanju ter nato vsaj enkrat letno se mora udeležiti programa usposabljanja v skladu s predpisi, ki urejajo stalno strokovno usposabljanje strokovnih delavcev. Usposobljenost za opravljanje strokovnih nalog se presoja glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja delodajalec, ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom ter glede na število zaposlenih delavcev pri delodajalcu. Pravilnik nadalje določa še pogoje glede stopnje oz. smeri izobrazbe in glede opravljenega strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu – vezano na velikost delodajalca ter ocenjeno stopnjo nevarnosti pri delodajalcu za nastanek nezgode pri delu, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom. Drugih pogojev (npr. v smislu izpita iz pedagogike ali andragogike) pa pravilnik za strokovne delavce ne predvideva.   

Obveznosti delodajalcev v zvezi z garderobami delavcev določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (v nadaljevanju: Pravilnik). Slednji podrobneje določa obveznosti oz. zahteve, ki jih morajo delodajalci izpolnjevati za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, in sicer tako pri načrtovanju in opremljanju kot tudi vzdrževanju delovnih mest.

Omenjeni pravilnik določa v 77. členu, da mora delodajalec tistim delavcem, ki pri svojem delu nosijo posebne obleke, zagotoviti garderobe, ki morajo biti dovolj velike in delavcem lahko dostopne. Delodajalec mora garderobe zagotoviti tudi delavcem, ki se iz zdravstvenih ali moralnih razlogov ne morejo preobleči na delovnem mestu. Pravilnik nadalje določa v 77., 78. in 79. členu tehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati garderobe glede velikosti, talne površine in svetle višine. Prav tako je med drugim določeno, da morajo imeti garderobe, ki jih istočasno uporablja več delavcev, ob omaricah predelne stene z obešalniki in drugo (omarice s ključavnico, sedeže na razpolago delavcem, naprave za sušenje v garderobah, kjer odlagajo delavci vlažno obleko, ipd.).