Spletni seminar »Izzivi hibridnega dela« (12. november 2025)
Hibridno delo postaja stalna organizacija dela v mnogih organizacijah, saj ponuja trajne koristi tako za organizacije kot za delavce. Čeprav se delodajalci srečujejo s težavami pri tradicionalnem ocenjevanju tveganja na domu delavca, so ocene tveganja potrebne bolj kot kdaj koli prej. Zato je pomembno izboljšati naše znanje o praksah in praktičnih orodjih, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu na domu.
Hibridno delo je oblika organizacije dela, pri kateri zaposleni izmenično delajo v pisarni in na daljavo. Močno se je razširilo v času pandemije covida-19, ko so se organizacije in zaposleni morali razmeroma hitro prilagoditi novim okoliščinam, pri čemer so se učili sproti, zlasti tisti, ki niso imeli predhodnih izkušenj z delom na daljavo. Po pandemiji so številni delodajalci začeli omejevati hibridno delo s ciljem vračanja delavcev v pisarne, kar je sprožilo razpravo o prihodnosti dela.
Danes obstaja široko soglasje, da koncept hibridnega delovnega mesta – ki se je uveljavil v času pandemije kot začasna rešitev – postaja stalna organizacija dela v mnogih organizacijah, saj ponuja trajne koristi tako za organizacije kot za delavce. Nedavna študija ugotavlja, da tako delodajalske organizacije kot sindikati v različnih državah in gospodarskih dejavnostih obravnavajo hibridno delo kot »win-win« rešitev, ki je koristna za vse strani in lahko prinese potencialne koristi tako za uspešnost organizacije kot za dobro počutje zaposlenih.
Hibridno delo prinaša priložnost za odmik od tradicionalne organizacije dela in vodstvenih praks, povečanje avtonomije pri delu, sprejetje pristopa, usmerjenega v rezultate, večanje medsebojnega zaupanja in izboljšanje delovnih pogojev. Zaposleni pridobijo čas, ki bi ga potrebovali za pot na delo in z dela, koristi pa lahko prinaša tudi avtonomija pri izbiri kraja in časa dela. Rezultat je lahko večja sposobnost usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, večje zadovoljstvo z delom in večja individualna uspešnost. Za delodajalce pa lahko hibridno delo pomeni znatne prihranke pri stroških zaradi zmanjšanja pisarniških prostorov in povračil stroškov za pot na delo in z dela. Poleg tega prispeva k nižji fluktuaciji zaposlenih ter večjemu zanimanju novih kadrov za delo v organizaciji. Lahko je tudi ključnega pomena za doseganje bolj strateških ciljev organizacije, vključno z učinkovitejšimi praksami organizacije dela, izboljšano kakovostjo proizvodov ali storitev, večjo odpornostjo in povečano sposobnostjo za inovacije.
Vendar pa je hibridno delo z vidika kakovosti delovnega časa dvorezen meč: po eni strani lahko zagotovi večjo prožnost pri urejanju delovnega časa in načrtovanju urnika, kar je pogosto povezano s prihrankom časa, ker ni treba potovati na delo in z dela. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da lahko hibridni delavci podaljšajo svoje delovne dneve in delajo več ur, ker se meja med delom in zasebnim življenjem zabrisuje.
Pri delu na daljavo večina ljudi dela od doma. To je lahko pozitivno za zdravje in dobro počutje delavcev, saj zmanjšuje nekatere stresne okoliščine (na primer stres, povezan s prevozom na delo in z dela), omogoča več časa za počitek in okrevanje ter zdrave navade. Vendar pa so lahko delavci, ki delajo od doma, bolj izpostavljeni ergonomskim in nekaterim drugim dejavnikom tveganja za zdravje. Delavci morda nimajo zadostnega prostora ali sredstev, da bi svoje delovno mesto doma uredili v skladu s standardi varnosti in zdravja pri delu, medtem ko je nadzor delovnih prostorov doma oviran zaradi stroškov in zasebnosti. Pisarne v prostorih delodajalca po drugi strani običajno zagotavljajo ustrezne ergonomske pogoje, zato delodajalci neradi nosijo dodatne stroške za ureditev delovnih postaj na domu.
Organizacije, ki zagotavljajo hibridno delo, so soočene z vrsto izzivov. Prihaja namreč lahko do podobnih težav v komunikaciji, sodelovanju in usklajevanju delovnega tima, ki so pogoste pri geografsko razpršenih timih. Vodenje hibridnih timov zato zahteva opolnomočenje zaposlenih, učinkovito in transparentno komunikacijo vodij, gradnjo odnosov v timih in obojestransko zaupanje. Večjo pozornost je potrebno posvečati spodbujanju in zagotavljanju ustrezne socialne in čustvene podpore med sodelavci in s strani nadrejenih. Čeprav ima srednji management veliko večjo odgovornost pri upravljanju komunikacije v primeru hibridnega dela, pa so ankete pokazale, da le nekatere organizacije zanje zagotavljajo posebno usposabljanje kot podporo pri upravljanju hibridnega dela.
Na seminarju bodo predstavljene ugotovitve najnovejših raziskav o hibridnem delu, ki sta jih izvedli Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound) ter Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Razpravljali bomo o tem, kako lahko z dobro zasnovano hibridno organizacijo dela, tako doma kot v prostorih delodajalca, hibridno delo ohrani številne prednosti dela na daljavo, kot sta avtonomija ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, in hkrati zmanjša nekatere njegove slabosti, kot so na primer tehnološki stres, socialna izolacija, manjša povezanost delovne skupine itd. Razpravljali pa bomo tudi o potrebi po dodatnem usposabljanju s področja organizacije in upravljanja hibridnega dela za srednji management.
Program seminarja (v slovenščini)
Programme of the seminar (in English)
Potrdilo MDDSZ o potrditvi programa usposabljanja in dodelitvi točk
Posnetek seminarja v slovenščini (simultano tolmačenje)
Recording of the seminar in English (simultaneous translation)
Vse pravice pridržane. PowerPoint predstavitev in posnetkov ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršni koli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako gradiva ni dovoljeno predelati.
|
10.00–10.05 |
Uvodna pojasnila moderatorke prof. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru
|
|
10.05–10.15 |
Uvodni govor Lidija ŠUBELJ, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
|
|
10.15–10.45 |
Oblikovanje prihodnosti dela: evropske strategije hibridnega dela Jorge CABRITA, višji vodja raziskav Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) PowerPoint predstavitev (v angleščini)
|
|
10.45–11.00 |
Razprava
|
|
11.00–11.30
|
Hibridno delo: nove priložnosti in izzivi za varnost in zdravje pri delu Emmanuelle BRUN, višja vodja raziskav Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) PowerPoint predstavitev (v angleščini)
|
|
11.30–11.45 |
Razprava
|
|
11.45–12.00 |
Aktivni odmor: usmerjene vaje za vzdrževanje zdravja in delazmožnosti Janja RAK, magistra kineziologije in diplomirana delovna terapevtka ZAP FITCORP / Medicina dela, prometa in športa
|
|
12.00–12.30 |
Hibridno delo zahteva nov pristop k vodenju organizacije prof. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru PowerPoint predstavitev (v slovenščini)
|
|
12.30–12.45 |
Razprava
|
|
12.45-12.55 |
Zaključki mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
|
|
12.55-13.00 |
|
Dodatni viri informacij:
Eurofound: publikacije o delu na daljavo in hibridnem delu (2009-2025)
Eurofound: Understanding the management challenges in hybrid work: A literature review (delovni dokument, 2025)
Eurofound: Shaping the future of work: Inside Europe’s hybrid work strategies (članek, 2025)
Eurofound: Hybrid workplaces in the post-COVID-19 era: Austria – Case study 1 (delovni dokument, 2025)
Eurofound: Hybrid workplaces in the post-COVID-19 era: Austria – Case study 2 (delovni dokument, 2025)
Eurofound: Is Europe's teleworking experiment coming to an end? (podkast, 2025)
Eurofound: Future of work: Are we ready for tomorrow? (blog, 2025)
Eurofound: The hybrid workplace: Ensuring benefits for workers and organisations (napotki za politiko, 2025)
Eurofound: Hybrid work: A new management challenge (raziskovalno poročilo bo objavljeno spomladi 2026)
EU-OSHA: Evropska kampanja Zdravo delovno okolje 2023-25: Varno in zdravo delo v digitalni dobi
EU-OSHA: Pet prioritetnih področij evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-25: Varno in zdravo delo v digitalni dobi
EU-OSHA: Prvi izsledki 4. evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-4, 2024)
EU-OSHA: Anketa OSH Pulse za leto 2025
EU-OSHA: Spletna orodja za ocenjevanje tveganja OiRA
EU-OSHA: Publikacije na temo digitalizacije delovnega okolja
EU-OSHA: Regulating telework in a post-COVID-19 Europe: recent developments
Objavljeno dne 12. 11. 2025