Spletni seminar »Krmarjenje skozi digitalni svet dela: strategije za obvladovanje tehničnega stresa« (15. oktober 2024, 9.00-12.15)

V zadnjih tridesetih letih smo bili priča obsežnemu tehnološkemu in digitalnemu razvoju, ki je vplival na skoraj vse gospodarske dejavnosti in je močno spremenil delovno okolje. Sodobne tehnologije so postale sestavni del delovanja organizacij – od uporabe računalnikov pri pisarniškem delu do bolj sodobnih aplikacij v pametni proizvodnji. Tehnologija spreminja celo dejavnosti, ki so doslej veljale za bolj tradicionalne in manj digitalizirane, npr. precizno kmetijstvo s pomočjo inovativnih tehnologij (kot so robotika, senzorji, satelitski posnetki, kartiranje, droni, UI) bolje in natančneje upravlja kmetijske površine in omogoča bolj trajnostno pridelavo hrane.

Za sodobne delavce to pomeni, da morajo znati uporabljati vsaj nekatere sodobne tehnologije. Ocenjuje se, da bo delovna sila postala vedno bolj raznolika in razpršena, pri čemer se bo povečala negotovost dohodkov in zaposlitve, od delavcev pa se bo zahtevalo, da pridobijo nova digitalna znanja, da bi ostali zaposljivi. Iz podatkov Evropske komisije izhaja, da ima samo 54 odstotkov delovno sposobnih državljanov EU vsaj osnovno digitalno znanje, le 55 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij pa je doseglo vsaj osnovno raven pri uvajanju digitalnih tehnologij.

Sodobne digitalne tehnologije s seboj prinašajo nove izzive za varnost in zdravje pri delu ter njegovo upravljanje. Nedavne raziskave so pokazale, da uporaba tehnologij VR, AR in XR (virtualna in razširjena resničnost) na delovnem mestu lahko povzročijo težave z vidom, motnje spanja, epilepsijo, kostno-mišična obolenja, težave s kožo, poškodbe, povezane z baterijami, zdrse, spotike in padce, pa tudi kibernetsko bolezen (t.i. cybersickness). 

Tehnološki ali digitalni stres je izraz, ki se nanaša na negativne psihološke in fizične učinke prekomerne ali neprimerno uporabe tehnologije. Lahko ga povzročajo različni dejavniki, kot so informacijska preobremenjenost, tehnološka invazija, tehnološka kompleksnost, tehnološka negotovost, tehnološka odvisnost in tehnološka tesnoba; to so dimenzije tehnostresa. Ta lahko vpliva na dobro počutje, uspešnost, ustvarjalnost in odnose. Razširjen je predvsem med ljudmi, ki uporabljajo tehnologijo za delo, izobraževanje, zabavo ali druženje. Bolj izpostavljeni so tisti, ki s tehnologijo tudi delajo. To je današnja realnost, predvsem za zaposlene, ki delajo v znanjsko intenzivnih podjetjih. Raziskave so pokazale, da lahko tehnološka preobremenjenost in tehnološka invazija povzročita, da se zaposleni na splošno počutijo preobremenjeni, izčrpani in raztreseni zaradi stalnih zahtev in izzivov, povezanih s tehnologijo. Tehnološka kompleksnost in tehnološka negotovost lahko spodbujata občutke frustriranosti, anksioznosti in nesamozavesti.

Na seminarju je tekla beseda tudi o spanju, ki je poleg zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti ključnega pomena za telesno zdravje in učinkovito delovanje imunskega sistema. Pomaga pri uravnavanju čustev in premagovanju stresa. 

Predstavljeno je bilo tudi, kako prepoznati izgorevanje in izgorelost na delovnem mestu. Kljub številnim dilemam, ki se še vedno pojavljajo v zvezi z opredelitvijo in vzroki za pojav izgorelosti, je izgorelost kot opisna diagnoza (Z73.0) opredeljena tudi v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10), in sicer kot stanje življenjske izčrpanosti. Izgorelost lahko definiramo s tremi dimenzijami: izčrpanost, depersonalizacija tudi umik ali cinizem in zmanjšana osebna učinkovitost.

Program seminarja

Potrdilo MDDSZ o potrditvi programa usposabljanja in dodelitvi točk

Posnetek seminarja: