Raziskave na področju psihosocialnih tveganj

MDDSZ je 27. oktobra 2017 organiziralo javno tribuno o varnosti in zdravju pri delu v Sloveniji, ki je bila namenjena zlasti razpravi o sodelovanju delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu.

Vse avtorske pravice v zvezi s spodaj objavljenimi dokumenti so pridržane. Gradiva ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

• EUROFOUND in EU-OSHA: Psihosocialna tveganja v Evropi - Razširjenost in strategije za preprečevanje

  Skupno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) ter Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) poskuša zapletene povezave med zdravjem in delom predstaviti s pomočjo primerjalnih informacij o razširjenosti psihosocialnih tveganj med delavci, o povezavah med omenjenimi tveganji ter zdravjem in dobrim počutjem. Poleg tega poročilo obravnava možne ukrepe za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju.

  V Evropi 25 % delavcev navaja, da stres, povezan z delom, doživljajo ves svoj delovni čas ali večino le-tega, podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Psihosocialna tveganja prispevajo k tovrstnim negativnim učinkom dela. Najpogostejša tveganja so povezana z vrsto nalog, ki jih izvajajo delavci (na primer, z njihovo enoličnostjo ali kompleksnostjo), in intenzivnostjo dela. Visoka intenzivnost dela je povezana z negativni posledicami za zdravje in dobro počutje, zlasti s stresom. O nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, ki zelo negativno vplivata na dobro počutje, delavci poročajo manj pogosto. Na počutje pozitivno vplivata zlasti možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter podpora okolice. Nekateri psihosocialni dejavniki tveganja se po letu 2005 redkeje pojavljajo. Manj ljudi navaja dolg delovni čas in pomanjkanje podpore okolice. Povečala pa se je negotovost zaposlitve, petina delavcev ima poleg tega še vedno dolg ali nereden delovni čas. V zadnjem času iz nekaterih držav poročajo o večjem pritisku ter nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, kar je povezano s spremembami na delovnem mestu, ki jih je povzročila gospodarska kriza.

  Razlike glede delovnih razmer med skupinami delavcev so na splošno odvisne od gospodarske dejavnosti. Obstajajo pa tudi razlike med spoloma, ki niso nujno odvisne od gospodarske dejavnosti – na primer moški imajo dolg delovni čas, ženske pa imajo več težav pri svojem poklicnem razvoju. Zaradi psihosocialnih tveganj so zaskrbljeni v večini podjetij: skoraj 80 % vodstvenih delavcev je izrazilo zaskrbljenost zaradi stresa, povezanega z delom, in skoraj eden od petih anketirancev meni, da nasilje in nadlegovanje povzročata veliko zaskrbljenost. Pri posameznih tveganjih pa so vodstveni delavci najbolj zaskrbljeni zaradi časovnega pritiska ter odnosa tretjih oseb (na primer, težavnih strank, pacientov in učencev). Kljub tej zaskrbljenosti ima manj kot tretjina podjetij vzpostavljene postopke za obvladovanje takšnih tveganj.

  Obvladovanje psihosocialnih tveganj je proces z različnimi fazami, ki zahtevajo uvajanje sprememb v delovno okolje. Ukrepi, sprejeti na ravni podjetij, se najbolje izvajajo po strukturiranem postopku, ki je najbolj uspešen, če so vanj dejavno vključeni delavci. Na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj ne obstaja ena sama rešitev. Evropska podjetja so dokazala, da obstaja več učinkovitih pristopov.

• EUROFOUND: Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (2012)

  Na podlagi podatkov 5. evropske raziskave o delovnih razmerah in dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki ju je leta 2010 izvedel Eurofound, sta red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo – Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović pripravila Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno 26. septembra 2012.

  Poročilo obravnava podatke o delovnih razmerah ter psihičnih in zdravstvenih tveganjih v delovnem okolju v Sloveniji. Analiza kaže, da slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v EU 27 poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni (prezentizem) in redkeje izostajajo z dela (absentizem). Večina slovenskih anketirancev je poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 % pa jih je navajalo splošno utrujenost. Toda posebnih razlik med slovenskimi izsledki in povprečjem v EU 27 glede različnih oblik psihičnega nasilja/zlorab ni.

  Besednih žalitev je manj, zato pa slovenski anketiranci pogosteje poročajo o grožnjah in ponižujočem ravnanju. Podatki, pridobljeni z modulom o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (2010), so ponovno potrdili visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večnoma poročali o slabih izkušnjah, povezanih s prevelikim obsegom in slabo organizacijo dela, manj pa o doživljanju psihičnega nasilja, najmanj pa fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških. Zdravstvene in psihične težave, o katerih je poročalo največ anketirancev, so bile: živčnost, spalne motnje in mišična napetost. 

• EUROFOUND: Evropska raziskava o delovnih razmerah

• EU-OSHA: Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih, 2009 (ESENER)

• Najnovejše poročilo EU-OSHA "Workplace Violence and Harassment: a European Picture" trdi, da so nasilje, ustrahovanje in nadlegovanje vse pogostejša značilnost evropskih delovnih mest. Avtorji ocenjujejo, da je od 5 do 20 % evropskih delavcev izpostavljenih nasilju in nadlegovanju s strani tretjih oseb, odvisno od države, gospodarske dejavnosti in uporabljene metodologije. Iz podatkov raziskave ESENER (2009) izhaja, da je 40 % evropskih managerjev zaskrbljenih zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, vendar jih je le 25 % uvedlo ustrezne ukrepe in postopke za njuno obvladovanje, v nekaterih državah je to storilo le 10 % managerjev. Problem je najbolj akuten v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter v dejavnosti izobraževanja, kjer ga več kot 50 % managerjev izpostavlja kot problem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Stalna prisotnost nadlegovanja na delovnem mestu vodi v stres, daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, lahko pa celo v samomor. Ekonomske posledice takšnega stanja so nižja produktivnost, daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, večja fluktuacija zaposlenih ter porast invalidskih upokojitev.

• Seznam raziskav Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) s področja kvalitete zaposlitve in delovnih pogojev

• Seznam raziskav Evropskega observatorija tveganj, ki deluje pri EU-OSHA

Nazaj