Socialni dialog na področju varnosti in zdravja pri delu

Čeprav Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/2011) nalaga delodajalcu odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, pa je mogoče dobre rezultate doseči le, če obstaja tesno sodelovanje med delodajalcem, delavci in predstavniki delavcev.

Predpogoj za visoko raven kulture preventive je učinkovit pretok informacij ter pripravljenost vseh, da sodelujejo in poročajo o svojih napakah in nezgodah ter nevarnih pojavih. Odločilnega pomena je predanost vodstva, ki mora sporočati in dokazovati svojo zavezanost varnosti in zdravju pri delu na dnevni osnovi, s svojimi besedami in dejanji, pa tudi z zagotavljanjem finančnih, kadrovskih in drugih virov za ta namen. Poleg tega morajo delavce obveščati, poučiti in usposobiti za varno opravljanje dela ter se z njimi posvetovati o ključnih vprašanjih varnosti in zdravja pri delu. Zaželeno je, da so predstavniki delavcev vključeni v postopke sprejemanja odločitev.

 

PROGRAMI, PROJEKTI, PUBLIKACIJE, DRUGO

MDDSZ je 27. oktobra 2017 organiziralo javno tribuno o varnosti in zdravju pri delu v Sloveniji, ki je bila namenjena zlasti razpravi o sodelovanju delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu ter o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu.

Vse avtorske pravice v zvezi s spodaj objavljenimi dokumenti so pridržane. Gradiva ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

 

EU-OSHA je leta 2017 objavila študijo  »Worker participation in the management of occupational safety and health: qualitative evidence from ESENER-2« , ki temelji na poglobljenih razgovorih s predstavniki 143 podjetij iz sedmih držav članic EU (Belgije, Estonije, Grčije, Nizozemske, Španije, Švedske in Združenega kraljestva). Ta so bila v enakem številu izbrana iz treh glavnih sektorjev (zasebnega proizvodnega sektorja, javnega sektorja in zasebnega storitvenega sektorja) ter iz treh velikostnih razredov (mala, srednja in velika podjetja). Analizo dopolnjujejo pregled literature, dodatni razgovori z informatorji in nadaljnja kvantitativna analiza ustreznih podatkov iz raziskave ESENER-2.

V tej študiji EU-OSHA ugotavlja, da se je v Evropi povečala uporaba poslovodskih pristopov k upravljanju varnosti in zdravja pri delu, v okviru katerih je za upravljanje varnosti in zdravja odgovoren vodstveni delavec ali strokovnjak. Čeprav je bilo ugotovljenih nekaj primerov dobre prakse, pa številni primeri kažejo, da je v takih okoliščinah zastopanje delavcev manj učinkovito, saj so predstavniki delavcev navajali, da ne morejo biti povsem neodvisni in da so namesto tega »oči in ušesa« vodstvenih delavcev, odgovornih za varnost pri delu.

Analiza sodelovanja delavcev pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji , katere avtorja sta prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović, kaže, da na področju upravljanja z varnostjo in zdravjem pri delu obstajajo določene razlike med podjetji, ki imajo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, in tistimi, ki ga nimajo. Avtorja v svojih zaključkih predlagata, da je potrebno okrepiti delavske zaupnike tam, kjer je to možno in premisliti o inovativnih rešitvah, v delovnih okoljih in situacijah, kjer delavskih zaupnikov ni, pri čemer omenjata možnost razvijanja alternativnega sodelovanja delavcev, lokalnih skupnosti in univerz. Po njunem mnenju je dolgoročno edino učinkovito orožje za doseganje in ohranjanje spodobnih standardov varnosti in zdravja pri delu izobraževanje in ozaveščanje širše javnosti o pomenu varnosti in zdravja pri delu, kar prispeva k opolnomočenju (bodočih) zaposlenih.

 

PREDPISI

Seznam veljavnih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu