Raziskave Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu

EVROPSKE ANKETE PODJETIJ O NOVIH IN NASTAJAJOČIH TVEGANJIH

 

TRETJA EVROPSKA RAZISKAVA PODJETIJ O NOVIH IN NASTAJAJOČIH TVEGANJIH

V letu 2019 se je zaključilo anketiranje v okviru tretje evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER–3), ki je zajelo nekaj manj kot 45.500 podjetij iz 33 evropskih držav. V vzorec so bila vključena podjetja s petimi ali več zaposlenimi. Intervju pa je bil opravljen s predstavnikom posameznega podjetja ali organizacije, ki ima največ znanja o varnosti in zdravja pri delu. Ker nam raziskava pomaga pri razumevanju razmer v delovnih okoljih in oblikovanju boljših ukrepov za zaščito delavcev in njihovega dobrega počutja, je MDDSZ naročilo povečanje slovenskega vzorca ter na ta način zagotovilo bolj kvalitetne podatke, ki omogočajo podrobnejšo analizo.

Raziskava razkriva nekatere najbolj zaskrbljujoče dejavnike tveganja pri delu, raven vključenosti zaposlenih v ukrepe za obravnavo teh težav in razloge, zakaj se na nekaterih delovnih mestih varnost in zdravje pri delu upravljata, drugod pa ne. Izsledki raziskave kažejo, kako so se razmere spremenile v primerjavi z razmerami leta 2014, ko je potekala raziskava ESENER-2. Leta 2019 so bila v anketni vprašalnik prvič vključena vprašanja, povezana s problematiko digitalizacije.

Xabier Irastorza, vodja raziskave (EU-OSHA) je 3. decembra 2020 predstavil širši slovenski javnosti glavne ugotovitve raziskave ESENER-3, pri čemer je posebno pozornost namenil razmeram v Sloveniji.

 

DRUGA EVROPSKA RAZISKAVA PODJETIJ O NOVIH IN NASTAJAJOČIH TVEGANJIH

V letu 2014 se je zaključilo anketiranje v okviru druge evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER – 2). Zajeto je bilo 36 evropskih držav (EU 28, Albanija, Islandija, Makedonija, Črna gora, Norveška, Srbija, Švica in Turčija), pri čemer so bila v vzorec vključena podjetja, ki imajo 5 ali več zaposlenih. Za razliko od ESENER-1 je vzorec tokrat vključeval tudi podjetja iz dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Intervju je bil opravljen s predstavnikom posameznega podjetja ali organizacije, ki ima največ znanja o varnosti in zdravja pri delu. Čeprav ESENER-2 obravnava teme, s katerimi se je ukvarjala že predhodna raiskava, se večina vprašanj razlikuje, zaradi česar v nadaljevanju ne bo mogoče na podlagi neposrednih in preprostih primerjav rezultatov obeh raziskav opazovati trende.

Celoten vzorec je zajemal 49.100 intervjujev, pri čemer je bila velikost vzorca za posamezno državo določena na podlagi velikosti nacionalnega gospodarstva in je variirala od 450 intervjujev v Črni gori in na Malti do 2.250 intervjujev v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji ter na Poljskem. Med tremi državami, ki so naročile povečanje vzorca, je bila tudi Slovenija. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč krilo stroške dodatnih 300 intervjujev, saj bo večji vzorec (1.050) omogočil kvalitetnejšo analizo podatkov na nacionalni ravni.

V letu 2015 bo Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu pričela z analiziranjem podatkov.

 

PRVA EVROPSKA RAZISKAVA PODJETIJ O NOVIH IN NASTAJAJOČIH TVEGANJIH

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je junija 2010 objavila rezultate 1. Evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-1), v kateri so sodelovala podjetja z več kot desetimi zaposlenimi iz 31 držav. Raziskava je zajela vse gospodarske dejavnosti z izjemo kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Raziskava ponuja mednarodno primerljive informacije o:

  • praksah upravljanja varnosti in zdravja pri delu, ki se jih poslužujejo podjetja;
  • ocenjevanju tveganja in podobnih ukrepih;
  • psihosocialnih tveganjih in njihovem upravljanju;
  • sodelovanju zaposlenih pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu.

Agencija je objavila vrsto publikacij, od katerih so nekatere prevedene tudi v slovenski jezik:

Na voljo je tudi uporabniku prijazno spletno orodje za pregled rezultatov t. i. »Survey mapping tool«:

 

PANEVROPSKE JAVNOMNENJSKE ANKETE O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) občasno izvaja kratke panevropske javnomnenjske ankete o varnosti in zdravju pri delu. Doslej so bile izvedene tri tovrstne ankete (2009, 2012 in 2013). Pri interpretiranju rezultatov anket se je treba zavedati, da te temeljijo na razmeroma majhnih vzorcih. Poleg tega gre za subjektivno mnenje anketirancev.

 

3. PANEVROPSKA JAVNOMNENJSKA ANKETA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (2013)

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je maja 2013 objavila rezultate 3. panevropske javnomnenjske ankete o varnosti in zdravju pri delu (2013), ki je obravnavala aktivno staranje in z delom povezan stres. Anketiranje, ki je potekalo med 26.11. in 16.12.2012, je zajelo 16.622 zaposlenih iz držav članic EU, Islandije, Norveške, Lihtenštajna in v Švice.


Obstoja več razlogov, zakaj se je EU-OSHA odločila, da bo zadnja raziskava posvečena aktivnemu staranju in stresu v zvezi z delom. Zaradi demografskih sprememb in hitrega staranja evropskega prebivalstva je spodbujanje starejših delavcev, da bi delali dlje, pomemben cilj nacionalnih in EU politik. Dokazano je, da večjemu številu zaposlenih delovni pogoji ne dopuščajo, da bi delali dlje. Poleg tega statistični podatki kažejo, da je pri starejših delavcih verjetnost, da bodo vpleteni v nezgodo pri delu s smrtnim izidom, večja kot pri drugih starostnih skupinah.

Raziskave kažejo, da zaposleni navajajo z delom povezan stres kot drugi najpogostejši problem v zvezi z delom. EU-OSHA pričakuje, da se bo število zaposlenih, ki trpijo zaradi stresa, v prihodnosti povečevalo, saj hitre spremembe v delovnem okolju nalagajo zaposlenim vse večje zahteve.
 

EU-OSHA je v anketni vprašalnik vključila naslednjih 6 vprašanj:

  • Ali je po vašem mnenju verjetno, če sploh, da bo v letu 2020 na vašem delovnem mestu zaposlen večji delež ljudi starejših od 60 let?
  • Ali menite, da starejši zaposleni (to so zaposleni, starejši od 60 let) v primerjavi z drugimi zaposlenimi: so dlje časa na bolniški; imajo več nezgod pri delu; so v službi manj produktivni; se težje prilagajajo spremembam v službi; bolj trpijo zaradi stresa v zvezi z delom?
  • Ali menite, da bi morali na vašem delovnem mestu uvesti določene programe ali politike, ki bi olajšale zaposlenim delo do upokojitve in olajšale delo tistim zaposlenim, ki bi želeli delati tudi preko starostne meje za upokojitev?
  • Kateri so po vašem mnenju najpogostejši vzroki za stres v zvezi z delom: obseg opravljenih delovnih ur ali delovne obremenitve; omejene možnosti vplivanja na lasten način dela; pomanjkanje jasnosti glede vlog in odgovornosti; nesprejemljiva vedenja kot so ustrahovanje ali nadlegovanje; reorganizacija ali negotovost zaposlitve; pomanjkanje podpore s strani sodelavcev ali nadrejenih pri izpolnjevanju vaših nalog?
  • Kako pogosti so, če sploh obstajajo, primeri stresa v zvezi z delom?
  • Kakšen je po vašem mnenju nadzor nad stresnimi situacijami na vašem delovnem mestu?

V Sloveniji so bile anketirane 503 osebe, starejše od 18 let in mlajših od 65 let. Iz analize anketnih rezultatov je mogoče ugotoviti:

1. Manj kot polovica delavcev v Sloveniji meni, da so delavci, starejši od 60 let, pogosteje udeleženi v nezgodah pri delu kot drugi delavci.

2. Ljudje so premalo ozaveščeni o politikah ali programih za podporo starejšim delavcem, ki obstajajo na delovnem mestu.

3. Kot glavni vzroki stresa v zvezi z delom anketiranci navajajo: število opravljenih delovnih ur ali obseg delovne obremenitve, reorganizacijo in negotovost zaposlitve.

4. Večina delavcev (72 %) meni, da je stres v zvezi z delom pogost. Mnenje o ustreznosti nadzora pa je bolj deljeno.

 

2. PANEVROPSKA JAVNOMNENJSKA ANKETA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (2012)

V 2. panevropsko javnomnenjsko anketo o varnosti in zdravju pri delu (2012) je bilo vključenih 36 evropskih držav, med katerimi je bila tudi Slovenija.

Anketni vprašalnik je zajemal 5 vprašanj:

1. Če bi se odločali, ali bi sprejeli novo službo, katera dva vidika bi najbolj vplivala na vašo odločitev? Plača | Varnost in zdravje pri delu | Varnost pred izgubo službe | Delovni čas | Drugo | Nič od tega | Ne vem/Brez odgovora

2. Na splošno, v kolikšni meri se strinjate, da so obolenja ljudi posledica njihove službe? V veliki meri | Do neke mere | Niti ne | Sploh ne | Ne vem/Brez odgovora

3. Ali menite, da se je v Sloveniji v zadnjih 5 letih stanje na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu …? Bistveno izboljšalo | Izboljšalo | Poslabšalo | Bistveno poslabšalo | Ne vem/Brez odgovora

4. Ali menite, da ste o tveganjih v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu…? Zelo dobro informirani | Dokaj dobro informirani | Ne preveč dobro informirani | Sploh niste informirani | Ne vem/Brez odgovora

5. Ali pričakujete, da bi se v Sloveniji pogoji na področju varnosti in zdravja pri delu lahko poslabšali zaradi ekonomske krize? V veliki meri | Do neke mere | Niti ne | Sploh ne | Ne vem/Brez odgovora

Iz podatkov je razvidno, da devet od desetih anketiranih Slovencev pričakuje, da se bo v prihodnjih petih letih stres v zvezi z delom povečal. Poleg tega jih je večina mnenja, da je dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu pomembna tako z vidika doseganje večje ekonomske konkurenčnosti Slovenije, kot tudi z vidika podaljševanja starostne meje za upokojevanje. Dve tretjini verjameta, da bi nadrejeni ustrezno obravnavali problem, povezan z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu, če bi nanj opozorili nadzornika. Okoli tri četrtine Slovencev menijo, da so dobro informirani o varnosti in zdravju pri delu.

 

1. PANEVROPSKA JAVNOMNENJSKA ANKETA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (2009)

V 1. panevropsko javnomnenjsko anketo o varnosti in zdravju pri delu (2009) je zajela 27.106 oseb iz 27 držav članic EU, med katerimi je bila tudi Slovenija.

 

DRUGE RAZISKAVE EU-OSHA

Konec leta 2014 sta Eurofound in EU-OSHA objavila skupno poročilo z naslovom Psihosocialna tveganja v Evropi – Razširjenost in strategije za preprečevanje. Poročilo poskuša zapletene povezave med zdravjem in delom predstaviti s pomočjo primerjalnih informacij o razširjenosti psihosocialnih tveganj med delavci, o povezavah med omenjenimi tveganji ter zdravjem in dobrim počutjem. Poleg tega poročilo obravnava možne ukrepe za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju. Več...

Poročilo EU-OSHA »Workplace Violence and Harassment: a European Picture« trdi, da so nasilje, ustrahovanje in nadlegovanje vse pogostejša značilnost evropskih delovnih mest. Avtorji ocenjujejo, da je od 5 do 20 % evropskih delavcev izpostavljenih nasilju in nadlegovanju s strani tretjih oseb, odvisno od države, gospodarske dejavnosti in uporabljene metodologije. Iz podatkov raziskave ESENER (2009) izhaja, da je 40 % evropskih managerjev zaskrbljenih zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, vendar jih je le 25 % uvedlo ustrezne ukrepe in postopke za njuno obvladovanje, v nekaterih državah je to storilo le 10 % managerjev. Problem je najbolj akuten v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter v dejavnosti izobraževanja, kjer ga več kot 50 % managerjev izpostavlja kot problem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Stalna prisotnost nadlegovanja na delovnem mestu vodi v stres, daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, lahko pa celo v samomor. Ekonomske posledice takšnega stanja so nižja produktivnost, daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, večja fluktuacija zaposlenih ter porast invalidskih upokojitev.