Predstavitve raziskav
PREDSTAVITEV NAJNOVEJŠIH RAZISKAV NA PODROČJU PSIHOSOCIALNIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI (13. OKTOBER 2014)
Na mednarodni konferenci »Kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vodenjem do zdravja in zadovoljstva delavcev na delovnem mestu?« so domači in tuji eksperti predstavili najnovejše raziskave na področu psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.
Zlasti velja omeniti skupno poročilo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) ter Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki nosi naslov: Psihosocialna tveganja v Evropi – Razširjenost in strategije za preprečevanje. Poročilo poskuša zapletene povezave med zdravjem in delom predstaviti s pomočjo primerjalnih informacij o razširjenosti psihosocialnih tveganj med delavci, o povezavah med omenjenimi tveganji ter zdravjem in dobrim počutjem. Poleg tega poročilo obravnava možne ukrepe za obvladovanje psihosocialnih tveganj v delovnem okolju.
V Evropi 25 % delavcev navaja, da stres, povezan z delom, doživljajo ves svoj delovni čas ali večino le-tega, podoben odstotek pa jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Psihosocialna tveganja prispevajo k tovrstnim negativnim učinkom dela. Najpogostejša tveganja so povezana z vrsto nalog, ki jih izvajajo delavci (na primer, z njihovo enoličnostjo ali kompleksnostjo), in intenzivnostjo dela. Visoka intenzivnost dela je povezana z negativni posledicami za zdravje in dobro počutje, zlasti s stresom. O nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, ki zelo negativno vplivata na dobro počutje, delavci poročajo manj pogosto. Na počutje pozitivno vplivata zlasti možnost usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter podpora okolice. Nekateri psihosocialni dejavniki tveganja se po letu 2005 redkeje pojavljajo. Manj ljudi navaja dolg delovni čas in pomanjkanje podpore okolice. Povečala pa se je negotovost zaposlitve, petina delavcev ima poleg tega še vedno dolg ali nereden delovni čas. V zadnjem času iz nekaterih držav poročajo o večjem pritisku ter nasilju in nadlegovanju na delovnem mestu, kar je povezano s spremembami na delovnem mestu, ki jih je povzročila gospodarska kriza.
Razlike glede delovnih razmer med skupinami delavcev so na splošno odvisne od gospodarske dejavnosti. Obstajajo pa tudi razlike med spoloma, ki niso nujno odvisne od gospodarske dejavnosti – na primer moški imajo dolg delovni čas, ženske pa imajo več težav pri svojem poklicnem razvoju. Zaradi psihosocialnih tveganj so zaskrbljeni v večini podjetij: skoraj 80 % vodstvenih delavcev je izrazilo zaskrbljenost zaradi stresa, povezanega z delom, in skoraj eden od petih anketirancev meni, da nasilje in nadlegovanje povzročata veliko zaskrbljenost. Pri posameznih tveganjih pa so vodstveni delavci najbolj zaskrbljeni zaradi časovnega pritiska ter odnosa tretjih oseb (na primer, težavnih strank, pacientov in učencev). Kljub tej zaskrbljenosti ima manj kot tretjina podjetij vzpostavljene postopke za obvladovanje takšnih tveganj.
Obvladovanje psihosocialnih tveganj je proces z različnimi fazami, ki zahtevajo uvajanje sprememb v delovno okolje. Ukrepi, sprejeti na ravni podjetij, se najbolje izvajajo po strukturiranem postopku, ki je najbolj uspešen, če so vanj dejavno vključeni delavci. Na področju obvladovanja psihosocialnih tveganj ne obstaja ena sama rešitev. Evropska podjetja so dokazala, da obstaja več učinkovitih pristopov.
Program konference:
1. Psihosocialna tveganja v Evropi: delovni pogoji in intervencije
William COCKBURN
Oscar VARGAS
2. Nevarnosti stresa v zvezi z delom in vloga menedžerjev
dr. Paul JIMÉNEZ
3. Praktični e-vodnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj v zvezi z delom
William COCKBURN
4. Tehnike in strategije spopadanja s stresom v zvezi z delom
prof. dr. Matej TUŠAK, univ. dipl. psih.
5. Vpliv fizične aktivnosti na stres. Ali lahko zmanjšamo stres s telesno vadbo?
dr. sc. Maroje SORIĆ
6. Inovacije na delovnem mestu, vloga organizacije dela in upravljanja s človeškimi viri (rezultati 3. evropske raziskave o podjetjih in 5. evropske raziskave o delovnih pogojih)
dr. Greet VERMEYLEN
7. Od fleksibilnosti do prekernosti
prof. dr. Aleksandra KANJUO MRčELA
8. Vodenje, organizacija dela in psihosocialna tveganja
mag. Dušan NOLIMAL, dr. med.
9. Družbeno odgovorne aktivnosti upravljanja človeških virov za doseganje dobrega psihič nega počutja zaposlenih
doc. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK
10. Študije primerov učinkovite organizacije dela
dr. Monique RAMIOUL
PREDSTAVITEV POROČILA O PSIHOSOCIALNIH TVEGANJIH NA DELOVNEM MESTU V SLOVENIJI (26. SEPTEMBER 2012)
Eurofound je leta 2010 izvedel 5. evropsko raziskavo o delovnih razmerah, v katero je bila vključena tudi Slovenija. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v fazi priprav na izvajanje prej omenjene raziskave naročilo in sofinanciralo povečanje anketnega vzorca za Slovenijo ter izvedbo dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji. Na podlagi tako zbranih podatkov sta red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo – Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović pripravila poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (slovensko, angleško).
Poročilo obravnava podatke o delovnih razmerah ter psihičnih in zdravstvenih tveganjih v delovnem okolju v Sloveniji. Analiza kaže, da slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v EU 27 poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni (prezentizem) in redkeje izostajajo z dela (absentizem). Večina slovenskih anketirancev je poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 % pa jih je navajalo splošno utrujenost. Toda posebnih razlik med slovenskimi izsledki in povprečjem v EU 27 glede različnih oblik psihičnega nasilja/zlorab ni. Besednih žalitev je manj, zato pa slovenski anketiranci pogosteje poročajo o grožnjah in ponižujočem ravnanju. Podatki, pridobljeni z modulom o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (2010), so ponovno potrdili visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o slabih izkušnjah, povezanih s prevelikim obsegom in slabo organizacijo dela, manj pa o doživljanju psihičnega nasilja, najmanj pa fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških. Zdravstvene in psihične težave, o katerih je poročalo največ anketirancev, so bile: živčnost, spalne motnje in mišična napetost.
Predstavitev poročila o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji je bila 26. septembra 2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
SERIJA PREDSTAVITEV RAZISKAV EUROFOUND TER EU-OSHA V SLOVENIJI V LETU 2011
Oktobra 2011 je Slovenijo obiskala delegacija Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND).Ob tej priložnosti je potekala vrsta dogodkov, na katerih so sodelovali poleg predstavnikov EUROFOUND tudi predstavniki EU-OSHA, varuhinja človekovih pravic RS, MDDSZ, GZS, ZSSS, FKKT-OTV ter FDV.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo - Oddelkom za tehniško varnost ter Fakulteto za družbene vede organiziralo dva seminarja za študente. Raziskovalci EUROFOUND in EU-OSHA so študentom predstavili izsledke aktualnih evropskih raziskav s področja delovnih razmer.
SEMINAR ZA ŠTUDENTE FAKULTETE ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO - ODDELKA ZA TEHNIŠKO VARNOST (4. OKTOBER 2011)
SEMINAR ZA ŠTUDENTE FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE
(5. OKTOBER 2011)
MEDNARODNA KONFERENCA "KAKO NAREDITI DELOVNO OKOLJE ČLOVEKU PRIJAZNO?"
(6. OKTOBER 2011)
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v četrtek, 6. oktobra 2011, organiziralo mednarodno konferenco "Kako narediti delovno okolje človeku prijazno?". Na njej so raziskovalci EUROFOUND predstavili izsledke 2. evropske raziskave o podjetjih (2009) ter 5. evropske raziskave o delovnih razmerah (2010), medtem ko so predstavniki EU-OSHA podali pregled stanja na področju varnosti in zdravja pri delu ter ugotovitve Evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (2009) s poudarkom na psihosocialnih tveganjih. Konferenca se je zaključila z okroglo mizo o tem, kako narediti delovno okolje človeku prijazno.
