Spletni seminar »Starejši delavci v digitalni dobi« (8. in 9. oktober 2025)
Podaljševanje delovne dobe zahteva več kot zgolj spremembe v zakonodaji. Varnost in zdravje pri delu je sestavni del rešitve. Treba je izvesti učinkovite pristope za vključevanje starejših ljudi na trg dela.
V EU in Sloveniji danes živimo dlje kot kdajkoli prej. Starostna struktura družbe se hitro spreminja, saj število ljudi, starejših od 50 let, stalno narašča. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bila 1. januarja 2025 povprečna starost prebivalcev Slovenije 44,4 leta in se je od leta 2016 zvišala za 1,7 leta. Najvišjo povprečno starost imajo v pomurski statistični regiji, katere prebivalci so v povprečju stari 47,1 leta, »najmlajši« pa so prebivalci osrednjeslovenske regije, ki so v povprečju stari 42,7 leta.
Staranje prebivalstva ni nov fenomen. Ta mega trend že dolgo vpliva na evropska gospodarstva in se bo po napovedih nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih. Povzročal bo precejšnja neravnovesja na trgih dela in prispeval k pomanjkanju delovne sile. Po ocenah Eurostata bodo v EU do leta 2100 starejši od 65 let predstavljali eno tretjino vsega prebivalstva, kar predstavlja povečanje za več kot 10 odstotnih točk v primerjavi z letom 2023.
Ti podatki predstavljajo velik izziv za oblikovalce politik na področjih zaposlovanja, delovnih pogojev, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu, življenjskega standarda in socialnega varstva. Povzročajo zaskrbljenost glede vzdržnosti pokojninskih sistemov in pomanjkanja delovne sile. Evropski odločevalci zato spodbujajo podaljševanje delovnega življenja.
Evropska komisija poudarja, da obstaja potencial za nadaljnje povečevanje stopnje zaposlenosti starejših kljub znatnemu povečanju te stopnje v zadnjem desetletju. V EU je v drugem četrtletju leta 2023 stopnja zaposlenosti starejših v starosti od 55 do 64 let znašala 63,8 %, v primerjavi s 70,5 % za osebe v starosti od 15 do 64 let.
Vendar pa je ohranjanje starejših delavcev na trgu dela težavna naloga. Delodajalci imajo pogosto stereotipne predstave o starejših delavcih, zlasti kar zadeva njihovo sposobnost prilagajanja tehnološkim in organizacijskim spremembam ali glede njihove produktivnosti. Študije kažejo, da so postopki zaposlovanja pogosto diskriminatorni do starejših.
Podaljšanje delovne dobe tako zahteva več kot zgolj spremembe v zakonodaji. Treba je raziskati učinkovite pristope za vključevanje starejših ljudi na trg dela, opredeliti načine, kako jim omogočiti in jih motivirati, da ostanejo na trgu dela, ter določiti, kdo bi moral biti vključen v zagotavljanje delovnega okolja, primernega za njihovo starost. Delodajalce je treba spodbujati, da zadržijo starejše delavce, delovne pogoje pa je treba izboljšati tako, da se delavcem omogoči uspešno nadaljevanje dela.
Starejši zaposleni prinašajo bogate izkušnje, znanje in zanesljivost, vendar pa se pogosto soočajo z večjimi zdravstvenimi obremenitvami, upadom fizičnih zmogljivosti in včasih tudi s predsodki delodajalcev. Spodbujanje zaposlitvenih možnosti za starajočo se delovno silo zato zahteva novo razmišljanje na ravni podjetij, pokrajin, gospodarskih dejavnosti, držav in EU. Če naj bodo pokojninske reforme uspešne, je treba izboljšati delovne pogoje in uvesti takšne rešitve, ki bodo delavcem pomagale ohraniti telesno in duševno zdravje, pa tudi spretnosti, motivacijo in produktivnost skozi celotno delovno življenje.
Kakovostni delovni pogoji torej niso pomembni le v starosti, ampak tekom celotne poklicne kariere, saj v veliki meri vplivajo na zdravstveno stanje delavca v starosti. Delodajalci morajo, če želijo zadržati starejše delavce v podjetju, dati prednost zdravju zaposlenih in ukrepati, ko so zaposleni še mladi. Posebno pozornost je treba nameniti preprečevanju kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. Preprečevanje poklicnih bolezni in zdravstveno izobraževanje sta ključnega pomena za podaljšanje delovne dobe starejših zaposlenih in za spodbujanje aktivnega staranja. Zdrav in aktiven način staranja koristi trgu dela, zaposlenosti, sistemom socialne varnosti in na koncu tudi rasti in produktivnosti gospodarstva.
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je »trajnostno delo« opredelila kot medsebojno delovanje delovnih in življenjskih pogojev, ki »podpirajo ljudi pri vključevanju in ohranjanju zaposlitve skozi podaljšano delovno življenje« (Eurofound, 2015).
Dejavniki, kot so zahteve dela, možnosti za učenje in razvoj, avtonomija pri delu, priznanje in spoštovanje, možnosti mentorstva, podporno organizacijsko okolje in socialna podpora, pomembno vplivajo na odločitve starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela ali ga zapustijo. Izkušnje držav članic kažejo, da zadrževanje starejših zaposlenih na trgu dela zahteva delo na številnih področjih: krepitev digitalnih spretnosti, spodbujanje hibridnega dela in dela na daljavo, uvajanje ustreznih kadrovskih praks, zagotavljanje zdravih delovnih mest ter krepitev varnosti in zdravja pri delu idr.
Program seminarja (v slovenščini)
Programme of the seminar (in English)
Potrdilo MDDSZ o potrditvi programa usposabljanja in dodelitvi točk
Posnetek seminarja v slovenščini (simultano tolmačenje)
Recording in English (simultaneous interpretation)
Vse pravice pridržane. PowerPoint predstavitev in posnetkov ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako gradiva ni dovoljeno predelati.
1. sklop: Kako prilagoditi delovno okolje starajoči se delovni sili?
8. oktober 2025
|
9.30–9.35 |
Uvodna pojasnila moderatorke prof. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru |
|
9.35–9.45 |
Uvodni govor Lidija ŠUBELJ, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
|
9.45–10.15 |
Ohranjanje zaposlenosti starejših delavcev v digitalni dobi dr. Franz Ferdinand EIFFE, vodja raziskav Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) PowerPoint predstavitev (v angleščini) |
|
10.15–10.30 |
Razprava |
|
10.30–11.00 |
Zdravje in dobro počutje zaposlenih kot ključ do daljše delovne aktivnosti prof. dr. Metoda DODIČ FIKFAK, dr. med., spec. MDPŠ, predstojnica UKC Ljubljana - Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa PowerPoint predstavitev (v slovenščini) |
|
11.00–11.15 |
Razprava |
|
11.15–11.30 |
Aktivni odmor: usmerjene vaje za vzdrževanje zdravja in delazmožnosti Janja RAK, magistra kineziologije in diplomirana delovna terapevtka ZAP FITCORP / Medicina dela, prometa in športa |
|
11.30–12.00 |
Pomen vseživljenjskega učenja in usposabljanja starejših zaposlenih zlasti s področja digitalnih tehnologij izr. prof. dr. Matjaž DEBEVC Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru PowerPoint predstavitev (v slovenščini) |
|
12.00–12.15 |
Razprava |
|
12.15–12.45 |
Kadrovski pogled na staranje: ravnanje s starejšimi pri delu in spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja v digitalni dobi prof. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru PowerPoint predstavitev (v slovenščini) |
|
12.45–13.00 |
Razprava |
|
13.00–13.05 |
Zaključki mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
|
13.05–13.07 |
2. sklop: Ravnanje s starejšimi delavci: od teorije k praksi
9. oktober 2025
|
9.30–9.35 |
Uvodna pojasnila moderatorke prof. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru |
|
9.35–10.05 |
Varno in zdravo delo v digitalni dobi Annick STARREN, višja voditeljica raziskovalnih projektov Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) PowerPoint predstavitev (v angleščini) |
|
10.05–10.20 |
Razprava |
|
10.20–10.50 |
Umetna inteligenca, starajoči se delavci in pomanjkanje delovne sile – posledice za varnost in zdravje pri delu ter politiko dr. Mikkel BARSLUND, raziskovalec Raziskovalni inštitut HIVA pri Katoliški univerzi v Leuvnu PowerPoint predstavitev (v angleščini) |
|
10.50–11.05 |
Razprava |
|
11.05–11.15 |
Aktivni odmor: usmerjene vaje za vzdrževanje zdravja in delazmožnosti Miha ROJC, kineziolog in trener ZAP FITCORP / Medicina dela, prometa in športa |
|
11.15–11.45 |
Upravljanje starajoče se delovne sile ter izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu – ciprske izkušnje dr. Cleo VARIANOU-MIKELLIDOU, predavateljica s področja varnosti in zdravja pri delu ter operativna direktorica Centra odličnosti za znanost o tveganju in odločanju (CeRiDeS) Evropska univerza na Cipru PowerPoint predstavitev (v angleščini) |
|
11.45–12.00 |
Razprava |
|
12.00–12.30
|
Kako digitalna orodja spreminjajo sodelovanje zaposlenih: izkušnje Impola Urška KUKOVIČ RAJŠP, vodja projektov Kadring, d.o.o., Skupina Impol PowerPoint predstavitev (v slovenščini) Željka KUTIJA, vodja poklicnega zdravja in varnosti Kadring, d.o.o., Skupina Impol PowerPoint predstavitev (v slovenščini) |
|
12.30–12.45 |
Razprava |
|
12.45–13.00 |
Zaključki mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
|
13.00–13.02 |
Objavljeno dne 09. 10. 2025