28. april je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu
Letošnji svetovni dan opozarja na pomembnost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v času podnebnih sprememb.
EU si je zastavila ambiciozne podnebne cilje, da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, pri čemer sta ključna cilja razogljičenje in ponovna uporaba kritičnih materialov. Čeprav so ta prizadevanja hvalevredna, pa predstavljajo velik izziv za varnost in zdravje pri delu. Načrt o rakotvornih snoveh ("Roadmap on Carcinogens") opozarja, da je ključno, da nova delovna mesta v krožnem (zelenem) gospodarstvu dajejo prednost varnosti in trajnosti, še zlasti varnosti in zdravju pri delu.
Po eni strani se zeleni dogovor močno osredotoča na postopno opuščanje snovi, ki so škodljive za zdravje ljudi in okolje. Po drugi strani pa ponovna uporaba materialov in proizvodnja novih virov energije, kot so baterije za električne avtomobile in vetrne turbine, vključuje ravnanje z nevarnimi in včasih tudi z rakotvornimi snovmi. Ob upoštevanju posledic, ki so povezane z zagotavljanjem podnebnih ciljev, je treba uvesti varnostne ukrepe za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo nevarnim snovem.
Nasprotujoči si cilji
Ravnanje z nevarnimi snovmi spodbujajo različne dejavnosti, ki so povezane s/z:
- ponovno uporabo materialov: EU spodbuja podjetja, da omogočijo popravilo izdelkov in ponovno uporabo materialov po izteku življenjske dobe izdelka. Razvija se industrija, ki bo to izvajala in v kateri bo izpostavljenost nevarnim snovem predstavljalo resno tveganje.
- rudarstvom: EU si prizadeva zmanjšati odvisnost od drugih držav pri pridobivanju nekaterih surovin. Znano je, da rudarski postopki vključujejo potencialno izpostavljenost nevarnim in rakotvornim snovem.
- uvajanjem novih kemikalij: Čeprav je varna zasnova številnih vrst vlaken tehnično dosegljiva, se morajo znanstveniki in inženirji zavedati morebitnih tveganj, ki jih ta vlakna predstavljajo za zdravje ljudi.
Primer teh pomislekov je mogoče opazovati skozi uredbo EU o baterijah. Cilj EU je povečati zbiranje (majhnih) baterij, s čimer se bo povečala prisotnost recikliranega kobalta (rakotvoren), svinca (strupen za razmnoževanje), litija (strupen za razmnoževanje) in niklja (rakotvoren, mutagen in strupen za razmnoževanje) v novih baterijah. Glede na to, da bo v bližnji prihodnosti v EU približno 800.000 kvalificiranih delavcev delalo v proizvodnji baterij (v skladu z zakonom o industriji Net Zero), je ključno, da podjetja v tej dejavnosti izvajajo politike potrebne skrbnosti in poskušajo nadomestiti nevarne snovi.
Preberite celoten članek o razogljičenju ter varnosti in zdravju pri delu.
Za dodatne informacije o rakotvornih snoveh si oglejte informativne liste (na voljo tudi v slovenščini).
Za dodatne informacije o surovinah, vključno s tveganji za zdravje, si oglejte informacijski sistem za surovine (RMIS).
O načrtu za rakotvorne snovi ("Roadmap on Carcinogens")
Načrt o rakotvornih snoveh je prostovoljna pobuda EU za preprečevanje izpostavljenosti delavcev rakotvornim snovem na delovnem mestu. Z izmenjavo znanja, rešitev in orodij spodbuja in pomaga pri ozaveščanju o rakotvornih snoveh in ukrepanju. K načrtu o rakotvornih snoveh so zavezana ministrstva številnih držav EU, med katerimi je tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, pa tudi Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), Evropska agencija za kemikalije (ECHA) in Evropska komisija. Kliknite tukaj za več podrobnosti
Objavljeno dne 16. 04. 2024