Evropski sindikalni inštitut je izdal novo številko revije HesaMag, ki obravnava delovne pogoje učiteljev

V reviji je objavljen tudi ekskluzivni intervju s komisarko, zadolženo za področje varnosti in zdravja pri delu. Roxana Mînzatu predstavlja svojo vizijo in trdi, da cilji EU na področju konkurenčnosti temeljijo na dobrih delovnih pogojih. Opozarja, da je treba zaščititi učitelje, če ne želimo ogroziti strategije usposabljanja in s tem tudi konkurenčnosti EU.

Posebna 30. izdaja revije HesaMag, ki jo je pred kratkim izdal Evropski sindikalni inštitut (ETUI), nosi naslov Zdravi učitelji, boljše šole.

Dimitra Theodori, urednica, trdi, da je šolska ustanova postala komercialni subjekt, ki ga vodijo številke in uspešnost. Izgublja se zavedanje, da učitelji niso le kadrovski viri, ki jih je treba upravljati, ampak so steber demokratičnih družb. Zagotavljanje boljše ravni varnosti in zdravja pri delu za učitelje je ključno za boljše šole in posredno tudi za boljše zdravje otrok in blaginjo prihodnjih generacij. Včasih je dovolj en učitelj, da spremeni življenje posameznika.

Na podlagi poročil s terena, raziskav in razmišljanja sindikalnih zaupnikov prispevki v reviji HesaMag rišejo zaskrbljujočo sliko poklica, ki je pod pritiskom po vsej Evropi. Izpodbijajo romantično predstavo o poklicu, ki ga poganja le strast do poučevanja. Nobeno delo ne sme ogrožati zdravja in dostojanstva posameznika. Po vsej Evropi učitelji in sindikati opozarjajo na dolgotrajno pomanjkanje kadrov, zmanjševanje proračunskih sredstev in nevzdržne delovne razmere v izobraževanju.

K publikaciji so prispevali številni avtorji:

• John MacGabhann, predsednik Evropskega sindikalnega odbora za izobraževanje (ETUCE), trdi, da je zdravje učiteljev znatno slabše kot v preteklosti. Med drugim opozarja na to, da so učitelji izjemno ranljivi za spletno zlorabo, medtem ko so upravljavci družbenih medijev popolnoma zanemarili svojo etično odgovornost – ne le do učiteljev, ampak do vseh ljudi. Poklicni ugled učitelja je krhek in hkrati izjemno pomemben. Če nekdo zlonamerno in lažno objavi nekaj na spletu (na primer, »učitelj X zlorablja učence« ali »učitelj Y je na robu kriminala«), lahko postane škoda za osebno in poklicno življenje tega učitelja nepopravljiva, pa čeprav je objava popolnoma neresnična.
• Maha Ganem, novinarka, opozarja na strmo naraščanje nasilja s strani učencev in staršev, ki so mu izpostavljeni učitelji. Vodstva šol z molkom ščitijo vplivne starše in njihove otroke, medtem ko so učitelji prepuščeni sami sebi. Postopno slabšanje odnosov med šolo, starši, učenci in učitelji vodi v množično odhajanje učiteljev v druge poklice. 
• Wouter van de Klippe, novinar in Wouter Zwysen, raziskovalec (ETUI), nadalje razčlenjujeta razloge za pomanjkanje učiteljev v večini evropskih držav in razkrivata, zakaj so vzgojitelji in učitelji na robu zloma.
• Profesor Andreas Flouris opozarja, da podnebne spremembe predstavljajo vedno večjo preizkušnjo za izobraževalno dejavnost v Evropi. V mnogih evropskih državah so šolske stavbe zastarele, energetsko neučinkovite in slabo opremljene za spopadanje z novo podnebno realnostjo. Ekstremne temperature v slabo izoliranih šolah vplivajo na zdravje učencev in učiteljev, ki se poleti spopadajo s pregretimi in pozimi z mrzlimi ter slabo prezračenimi učilnicami.
• Tony Musu, raziskovalec (ETUI), razkriva, da vsak dan ogromno število učencev in učiteljev obiskuje šole, ki so potencialno onesnažene z azbestom.
• Pien Heuts, nizozemska novinarka, raziskuje diskriminacijo in pomanjkanje zaščite, s katerimi se soočajo učitelji, pripadniki skupine LGBTQIA+, od katerih se mnogi počutijo ogrožene celo v državah, znanih po svojih progresivnih vrednotah. Resnično varno in vključujoče delovno okolje je še daleč od realnosti.
• Profesor Dominique Cau-Bareille ocenjuje, da podaljševanje pokojninske dobe pomeni, da se bodo učitelji morali boriti za „obstanek“ v vse bolj zahtevnem poklicu. Preobremenjenost z administrativnimi nalogami, nenehne reforme in izguba statusa že sedaj vodijo v poklicno izčrpanost, kar ogroža zdravje in zavezanost učiteljev. Težave ob koncu kariere so v prvi vrsti povezane z delovnimi pogoji, zdravjem pri delu in trajnostjo dela v nenehno spreminjajočem se okolju. Vztrajanje do upokojitve pa pomeni več stresa, več težav s telesnim in duševnim zdravjem ter zgodnje odhode s trga dela, ne glede na morebitne maluse.
• Théophile Simon, novinar, opozarja, da raziskave kažejo, da se približno polovica učiteljev v svoji karieri sooči s težavami z glasom. Včasih so poškodbe glasilk tako hude, da morajo zamenjati poklic. Angélique Remacle, raziskovalka na področju logopedije na Univerzi v Liègeu, ugotavlja, da je težava delno povezana s spolom, saj glasilke žensk vibrirajo dvakrat hitreje kot glasilke moških, zaradi česar so bolj dovzetne za poškodbe. To je ključnega pomena, saj učiteljice pogosteje učijo razrede z majhnimi otroki, kjer je okoljski hrup pogosto večji, pri čemer je naravna človeška reakcija, da v hrupnem okolju dvignemo glas, kar problem še poslabša. Gre za zdravstveno težavo, povezano z delom, o kateri je nujno treba ozaveščati zlasti učitelje začetnike.
• Raquel Andrés, novinarka, opisuje čustvene in praktične težave, s katerimi so se in se še soočajo učitelji v Valencii (Španija), ki so bili prepuščeni sami sebi pri spopadanju s posledicami uničujočih poplav, ki so se zgodile jeseni 2024. Zaskrbljujoče je bilo zlasti pomanjkanje institucionalne podpore.
• Tim Huygevoort, ergonom, pojasnjuje, kako lahko preventivni in ergonomski ukrepi pomagajo zmanjšati kostno-mišična obolenja in ustvariti bolj trajnostna učna okolja.

V reviji je objavljen tudi ekskluzivni intervju z Roxano Mînzatu, izvršno podpredsednico Evropske komisije in komisarko, zadolženo za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost. V njen portfolio sodita tudi varnost in zdravje pri delu. Strinja se, da učiteljski poklic sodi med najpomembnejše poklice v vsaki družbi ter opozarja, da je treba zaščititi učitelje, če ne želimo ogroziti strategije usposabljanja in s tem tudi konkurenčnosti Evrope. V intervjuju opisuje svojo vizijo za naslednjih pet let in trdi, da cilji EU na področju konkurenčnosti temeljijo na dobrih delovnih pogojih v EU. Omenja tudi strateški dokument "Quality Jobs Roadmap", s katerim bo Evropska komisija do konca leta opredelila prednostne naloge in ukrepe na področju zaposlovanja, delovnih pogojev in socialnih vprašanj, torej tudi cilje na področju varnosti in zdravja pri delu. Poleg tega napoveduje revizijo nekaterih direktiv na področju varnosti in zdravja pri delu.

Alain Bloëdt, izvršni urednik, se v svojem prispevku zavzema za dolgo pričakovano revizijo dveh ključnih evropskih direktiv, to sta Direktiva 89/654/EGS o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu in z njo povezana Direktiva 90/270/EGS o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni. Gre za direktivi, ki sta ostali nespremenjeni več desetletij, kljub velikim spremembam v svetu dela in dejstvu, da ne odgovarjata več na izzive 21.stoletja. Prihodnje reforme morajo obravnavati vse večjih tveganj, povezanih z delom na daljavo, stresom zaradi podnebnih sprememb in kognitivno preobremenjenostjo. Tripartitni Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (ACSH) je že novembra lani sprejel odločilni korak in soglasno priporočil Evropski komisiji, naj prične z revizijo prej omenjenih direktiv.  

Ob tem pa Eric Van den Abeele, raziskovalec, opozarja na tveganja, povezana pobudami za poenostavitev zakonodaje EU, ki sta jih v ospredje vrnila Mario Draghi in "Kompas za konkurečnost (Competitiveness Compass)", ki ga je Evropska komisija sprejela januarja 2025. Čeprav je poenostavitev predpisov smiselna, se poraja ključno vprašanje: ali s stalnim pregledovanjem pravil ne tvegamo, da bomo oslabili temeljno zaščito delavcev. Na področjih, kot sta zdravje pri delu in varstvo okolja, stroga ureditev ni administrativno breme, temveč zaščita. Slabljenje standardov lahko zmanjša zaupanje javnosti, zaščito delavcev in dolgoročno odpornost EU. Ob političnem pritisku in gospodarski negotovosti se mora EU upreti iluziji, da manj pravil pomeni boljše rezultate.

Revija HesaMag je na voljo v angleščini in francoščini.

Objavljeno dne 15. 07. 2025