Kako digitalizacija spreminja varnost in zdravje pri delu?
Redno ocenjevanje in obvladovanje tveganj ostajata bistvena za proaktivno obravnavanje novih tveganj, povezanih z uvajanjem sodobnih tehnologij.
Mednarodna organizacija dela (ILO) je objavila globalno poročilo Revolucionarni napredek na področju zdravja in varnosti: vloga umetne inteligence in digitalizacija na delovnem mestu (Revolutionizing Health and Safety: The role of AI and digitalization at work).
Digitalizacija in avtomatizacija spreminjata milijone delovnih mest po vsem svetu in ustvarjata velike priložnosti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu, vendar pa hkrati ta napredek prinaša tudi nova potencialna tveganja, ki zahtevajo proaktivne in prilagodljive odzive politike.
- Avtomatizacija in napredna robotika racionalizirata fizične in kognitivne delovne naloge, zmanjšujeta izpostavljenost nevarnim delovnim okoljem ter možnost poškodb zaradi ponavljajočih se gibov. Potencialna tveganja, ki jih je treba obravnavati, pa lahko vključujejo mehanske okvare, ergonomska, fizikalna in psihosocialna tveganja.
- Pametna orodja in sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu, vključno s senzorji na podlagi umetne inteligence in nosljivimi napravami, omogočajo zaznavanje nevarnosti v realnem času, predvidljivo ocenjevanje tveganj in proaktivno upravljanje varnosti in zdravja pri delu. Ključnega pomena je, da je orodja in sisteme mogoče prilagoditi različnim delavcem, zaščiti njihovo zasebnost in preprečiti stres, ki je posledica neprekinjenega nadzora.
- Obogatena in virtualna resničnost spreminjata usposabljanje delavcev s simulacijami za prepoznavanje nevarnosti in odzivanje v nujnih primerih. Vendar je treba obvladovati potencialna tveganja, kot so ovirana vidljivost, težave z ravnotežjem, vizualna utrujenost in kognitivna preobremenjenost.
- Sistemi upravljanja delavcev, ki temeljijo na umetni inteligenci in algoritmih, so programirani za usklajevanje dela v organizaciji, optimizacijo dodeljevanja nalog, izboljšanje zavzetosti in ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter odpravo vrzeli v znanju. S temi sistemi so povezana potencialna tveganja, kot sta pretirano nadzorovanje in intenziviranje delovnega procesa.
- Spreminjanje delovnih razmerij z digitalizacijo, vključno z delom na daljavo in digitalnim platformnim delom, ponuja prožnost, vendar lahko hkrati povzroča fizična in psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu.
Da bi kar najbolj izkoristili prednosti digitalizacije na področju varnosti in zdravja pri delu ter hkrati zmanjšali tveganja, je nujen proaktiven, na dokazih temelječ in participativen pristop. Ta zahteva aktivno vključevanje vlad, delodajalcev in delavcev ter strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu ter drugih deležnikov. Samo tako je mogoče zagotoviti, da digitalni prehod krepi varnost in zdravje pri delu, namesto da ju ogroža.
S predstavitvijo političnih ugotovitev, praks in primerov iz prakse to poročilo služi kot vir informacij za vlade, delodajalce, delavce in strokovnjake za varnost in zdravje pri delu. Pomaga jim pri orientaciji v spreminjajočem se svetu delu.
Objavljeno dne 30. 05. 2025