Kako Eurofoundovi raziskovalci vidijo prihodnost delovnih razmer?
Oblikovalci politik morajo skrbeti, da politike na področju dela na daljavo in platformnega dela, UI in podnebnih sprememb ne bodo škodile delavcem.
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je pred kratkim objavila vrsto zanimivih raziskovalnih prispevkov s področja delovnega življenja.
Barbara Gerstenberger, vodja oddelka za delovne razmere pri Eurofoundu, v blogu »Prihodnost dela: Ali smo pripravljeni na jutrišnji dan?« razmišlja o nekaterih ključnih vprašanjih sodobnega delovnega okolja. Ali bo delo na daljavo temeljito spremenilo sodelovanje v delovnem okolju? Ali nas bodo upravljali roboti, ki jih poganja umetna inteligenca? Ali bo platformno delo privedlo do poslabšanja delovnih razmer vseh delavcev? Ali bodo vsa »zelena« delovna mesta tudi dobra delovna mesta? Avtorica opozarja, da bodo oblikovalci politik morali poskrbeti, da politike na področju dela na daljavo in platformnega dela, umetne inteligence in podnebnih sprememb ne bodo v škodo delavcem, ampak jim bodo koristile.
Eurofoundova raziskovalca, Sara Riso in Dragoș Adăscăliței sta avtorja novega poročila z naslovom »Interakcija med človekom in robotom: Kaj se spremeni na delovnem mestu?«. Gre za prispevek k širši politični razpravi o avtomatizaciji dela. Poročilo na podlagi podatkov iz raziskav in študij primerov, ki preučujejo napredne robotske sisteme in aplikacije, raziskuje priložnosti in izzive, ki jih prinaša tesnejša interakcija med ljudmi in roboti. Pričakuje se, da se bo obseg interakcij med delavci in roboti na sodobnih delovnih mestih povečal zaradi hitrega napredka robotskih tehnologij. Napredna robotika pogosto uporablja razvoj na področju umetne inteligence, strojnega učenja in senzorskih tehnologij, da bi dosegla višjo raven izpopolnjenosti in vsestranskosti. Izboljšane zmogljivosti robotov nove generacije omogočajo tesnejše sodelovanje med ljudmi in roboti, deloma tudi z zagotavljanjem varnosti v primerih, ko ljudje in roboti delajo v neposredni bližini. To pomeni odmik od tradicionalnih robotov, ki so bili pogosto zaprti v kletke, da bi bili izolirani od delavcev, ki so jih upravljali. Kljub številnim prednostim pa so še vedno prisotni mnogi pomisleki. Ti so povezani zlasti z zahtevami, da se morajo delavci nenehno prilagajati novim ali spreminjajočim se nalogam in vlogam, vedno večjimi možnostmi za podrobno spremljanje dejavnosti in obnašanja delavcev v delovnem okolju, vključno z vdori v njihovo zasebnost, zmanjšanjem avtonomije delavcev, nadzorom nad hitrostjo dela ter pojavi novih zdravstvenih in varnostnih tveganj, med katerimi je treba posebej izpostaviti psihosocialne dejavnike tveganja.
Članek »Spremljanje zaposlenih: Kako s predpisi urediti premikajočo se tarčo« sta pripravili raziskovalki Sara Riso in Chiara Litardi. Spremljanje zaposlenih je sicer običajna praksa na delovnem mestu, zaradi hitrega razvoja digitalnih tehnologij pa je postalo tudi pomembno tveganje. Meja med spremljanjem in nadzorom zaposlenih postaja vse bolj zabrisana, kar vzbuja zaskrbljenost. Kljub različnim zaščitnim ukrepom, zapisanim v nacionalnih zakonodajah in zakonodaji EU za zaščito zasebnost in varovanje podatkov zaposlenih, ostajajo pomembni zakonodajni pomisleki zaradi velike količine podatkov, ki se zbirajo, in pomanjkanja preglednosti številnih aplikacij. Pametne aplikacije za namene spremljanja zaposlenih lahko presežejo meje tega, kar se šteje za sorazmerno in zakonito. Nekatere države članice so kot odziv na nove izzive, ki jih prinašajo vedno zmogljivejše digitalne tehnologije, spremenile obstoječo zakonodajo, da bi zagotovile dodatna varovala pred vsiljivimi praksami spremljanja. Vendar v zakonodaji še vedno ostajajo vrzeli. Novi akt EU o umetni inteligenci nalaga samooceno in nadzorne mehanizme za aplikacije umetne inteligence z visokim tveganjem za postopke zaposlovanja in upravljanja dela, s katerimi bi lahko kršili pravice delavcev. Dosledno izvrševanje in nadzor s strani pristojnega nadzornega organa sta ključnega pomena za zagotavljanje odgovornosti ter ohranjanje etičnih načel in temeljnih pravic pri uporabi UI, še toliko bolj pri uporabi za namene spremljanja delavcev. Avtorici v članku posebej opozarjata, da Direktiva EU 2002/14/ES določa pravico predstavnikov delavcev do obveščanja in posvetovanja o bistvenih spremembah organizacije dela in delovnih pogojev. Čeprav je to v nacionalnih zakonodajah redko izrecno navedeno, se uvedba naprav, namenjenih spremljanju vedenja ali uspešnosti zaposlenih, šteje za »bistveno spremembo organizacije dela« (4. člen) in je zato predmet obveščanja ter posvetovanja s predstavniki delavcev.
Vabimo vas, da se naročite na obvestila o raziskovalni dejavnosti Eurofounda ter si ogledate video posnetke razprav z eksperti o aktualnih temah v okviru podkasta Eurofound Talks.
Objavljeno dne 25. 07. 2024