Kakšna je prihodnost enakosti spolov v Evropi?
Uveljavljanje dela na daljavo in hibridnega dela po pandemiji covida-19 je močno vplival na ženske. Predpisi na področju dela na daljavo in hibridnega dela, ki upoštevajo vidik spola, lahko prispevajo k ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem žensk ter njihovi vključenosti na trg dela.
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ob mednarodnem dnevu žensk 2025 poudarja, kako pomembno je obravnavati izzive, s katerimi se srečujejo ženske pri delu na daljavo. Raziskave razkrivajo, da delavke pogosteje doživljajo stres, utrujenost in težave pri uveljavljanju pravice do odklopa. Pristop k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki upošteva vidik spola, lahko pomaga ustvariti bolj zdrava delovna mesta in podpira ženske v spreminjajočem se svetu dela.
EU-OSHA je objavila publikacije, v katerih obravnava delo na daljavo žensk ter razsežnosti spola pri delu na daljavo.
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound) je v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) objavila posebno oddajo podkasta Eurofound Talks ob mednarodnem dnevu žensk 2025. Epizoda obravnava napredek žensk na trgu dela in v družbi v zadnjih petih desetletjih ter ovire na poti do enakosti spolov v Evropi, zlasti v zvezi z razlikami med spoloma v zaposlovanju in plačilu.
Eurofound ocenjuje, da so stroški vrzeli v zaposlovanju med spoloma v Evropski uniji – v smislu izgubljenega zaslužka in zamujenih prispevkov posameznikov k blaginji družbe ter javnofinančnih stroškov – leta 2023 znašali več kot 390 milijard EUR, kar ustreza 2,3 % BDP Evropske unije. EIGE je s svojim delom na področju strateškega predvidevanja opredelil tudi nove in prihajajoče izzive, povezane z enakostjo spolov na trgu dela in v širši družbi.
V tej oddaji se vodja enote za informacije in komunikacije pri Eurofoundu Mary McCaughey pogovarja z Marijo Jepsen, namestnico direktorja Eurofounda, in Carlien Scheele, direktorico EIGE, o tem, kaj je bilo doseženo na nacionalni in evropski ravni, odkar je Eurofound pred petimi desetletji prvič odprl svoja vrata. Razpravljajo o tem, da sta bili v zadnjih dveh desetletjih v EU dve od treh neto novih delovnih mest ustvarjeni za ženske in da imajo ženske zdaj pogosteje kot moški tretjo stopnjo izobrazbe.
Vendar pa ugotavljajo tudi, da neenakosti ostajajo na številnih področjih. Razlika v zaposlenosti med spoloma znaša več kot 10 odstotnih točk in v zadnjih letih je bil dosežen le majhen napredek pri njenem zmanjševanju. Podobno velja za razliko v plačah med spoloma, ki znaša več kot 12 % in se je v več kot desetletju le malo spremenila. Da ne omenjamo segregacije med spoloma na delovnem mestu, v gospodarskih dejavnostih, poklicih, nalogah in vlogah.
Do te stagnacije in nadaljnje segregacije je prišlo kljub posebnim zavezam iz strategije EU za enakost spolov in evropskega stebra socialnih pravic, iz katerih izhaja, da se bo Evropska unija med drugim spoprijela s stereotipi o spolu, odpravila razlike med spoloma na trgu dela, dosegla enako udeležbo v različnih gospodarskih dejavnostih ter odpravila razlike v plačah in pokojninah med spoloma.
Objavljeno dne 07. 03. 2025