Konferenca Kaj storiti, ko se 'kralj' ne obnaša kraljevsko? (11. 6. 2026)
Z nasiljem tretjih oseb se srečujemo na številnih delovnih mestih. Naša raziskava je pokazala, da so ga v zadnjem letu doživele tri od štirih anketiranih oseb.
Na konferenci Kaj storiti, ko se 'kralj' ne obnaša kraljevsko? (O nasilju tretjih oseb[1] na delovnem mestu) (Kongresni center Brdo pri Kranju, 11. 6. 2026) bomo:
- predstavili nekaj izsledkov naše zadnje raziskave,
- opozorili na zakonske pravice in obveznosti,
- predstavili nekaj dobrih praks,
- zlasti pa se bomo skozi praktične vaje in prikaze učinkovitih praks učili, kako lahko izboljšamo sposobnost prepoznavanja in preoblikovanja negativnih miselnih vzorcev, okrepimo svojo sposobnost hitrega okrevanja po težkih situacijah, kako lahko z uporabo nenasilne komunikacije zmanjšujemo nesporazume, kako lahko s tehniko deeskalacije preprečimo stopnjevanje konfliktov ter kako nam lahko čustvena inteligenca pomaga prepoznati in umiriti tveganja.
Konferenco soorganiziramo z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sindikatom delavcev trgovine Slovenije ter Slovensko kadrovsko zvezo.
Kotizacije ni, udeležba na dogodku je brezplačna. Kljub temu pa so prijave obvezne – neprijavljenim, žal, ne bomo mogli zagotoviti udeležbe. Prijave sprejemamo najkasneje do 1. junija oziroma do zapolnitve prostih mest. Prijavite se lahko na tej povezavi.
|
Povezuje: Dr. Sonja Robnik |
|
|
8.00–9.00 |
Registracija |
|
9.00-9.15
|
Uvodni nagovori Anita Prelec, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije Mag. Ivan Papič, predsednik upravnega odbora Slovenske kadrovske zveze Mag. Nikolaj Petrišič, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
|
Med pravicami in realnostjo: kdo nosi odgovornost za varnost na delovnem mestu? Dopoldanski panel prinaša vpogled v rezultate raziskave o nasilju tretjih oseb ter odgovore na vprašanja, zakaj in kako se morajo z vidika varnosti in zdravja pri delu delodajalci ukvarjati s tovrstnim nasiljem. Predstavljamo tudi primere dobrih praks in na okrogli mizi iščemo odgovore na izzive, s katerimi se v delovnih okoljih srečujejo pri preprečevanju in obvladovanju nasilja tretjih oseb.
|
|
|
9.15–10.45 |
Kako kraljevsko se vedemo, ko smo v vlogi kraljev in kraljic? Dr. Sonja Robnik, Sektor za varnost in zdravje pri delu, MDDSZ Tudi ‘zunanje’ nasilje je notranji problem: kaj pravi zakon? Tanja Cmrečnjak Pelicon, Sektor za varnost in zdravje pri delu, MDDSZ
(Ne)varnosti izven prostorov delodajalca Staša Rojten, predsednica Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti Izzivi in rešitve Na okrogli mizi sodelujejo:
|
|
10.45–11.15 |
Odmor |
|
Moč mirnosti v nemirnih trenutkih Poleg tehničnih in organizacijskih ukrepov (npr. nadzor dostopa do prostorov, dovolj osebja v času največje gneče), ki jih za preprečevanje in obvladovanje nasilja tretjih oseb izvaja delodajalec, so za celovit pristop k preprečevanju in obvladovanju nasilja tretjih oseb nujne tudi tehnike, ki so lahko zaposlenim v pomoč pri krepitvi občutka nadzora, pomagajo pri odzivanju na zahtevne situacije in pomembno prispevajo k večji varnosti (potencialnih) žrtev. S praktičnimi vajami in prikazi učinkovitih praks se bomo učili, kako lahko izboljšamo sposobnost prepoznavanja in preoblikovanja negativnih miselnih vzorcev ter okrepimo svojo sposobnost hitrega okrevanja po težkih situacijah, kako lahko z uporabo nenasilne komunikacije zmanjšujemo nesporazume, kako lahko s tehniko deeskalacije preprečimo stopnjevanje konfliktov ter kako nam lahko čustvena inteligenca pomaga prepoznati in umiriti tveganja. |
|
|
11.15–12.45 |
Krepitev odpornosti po zahtevnih dogodkih: uporaba pristopa pozitivne inteligence (angl. Positive Intelligence) v praksi Mag. Sergeja Medović, Anja Božič Težki pogovori v praksi: Kaj reči, kako poslušati, kako se opravičiti (in ohraniti odnos) Tina Hočevar |
|
12.45–13.15 |
Odmor |
|
|
|
|
13.15–14.50 |
Uporaba deeskalacijskih tehnik komunikacije kot orodja za zagotavljanje varnosti Aljoša Lapanja S čustveno inteligenco produktivneje v konflikt Urška Gerbajs |
Informacija o točkah:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za ta dogodek strokovnim delavkam in delavcem za varnost pri delu točk ne podeljuje.
Komisija za oceno ustreznosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije udeleženkam in udeležencem s področja zdravstvene in babiške nege s sklepom številka I-2026-0339-0339 podeljuje 3,5 LT za pasivno in 7,5 LT za dejavno udeležbo.
***
[1] Tretja oseba je vsakdo, s komer smo kot delavka ali delavec v stiku zaradi opravljanja svojega dela in ni zaposlen v naši organizaciji. To so npr. stranke, pacientke, pacienti, njihove obiskovalke in obiskovalci, tisti, ki so prisotni, ko delavka ali delavec zaradi opravljanja dela vstopa v njihov dom, potnice in potniki, gostje in gosti v gostinskih in hotelskih namestitvah, uporabnice in uporabniki storitev klicnih centrov, šolajoča se populacija …
Veselimo se srečanja z vami - vabljeni!
Objavljeno dne 07. 04. 2026