Ocena tveganja je potrebna tudi v primeru, ko se delo opravlja na daljavo

S sodobnimi komunikacijskimi metodami je mogoče opredeliti preventivne ukrepe za izboljšanje telesnih in duševnih vidikov dela v domačih pisarnah.

Inštitut za zdravje pri delu in okoljsko zdravje pri Univerzi Riga Stradins (Latvija) je objavil ugotovitve raziskave, s katero so poskušali oceniti, kakšne negativne posledice za zdravje delavcev ima neizvajanja ocenjevanja tveganja v primeru, ko se delo opravlja na daljavo. Spletno anketiranje zaposlenih je potekalo med 28. septembrom in 27. oktobrom 2020.

Ugotovljeno je bilo, da delodajalci niso v zadostni meri izvajali svojih zakonskih obveznosti v zvezi z ocenjevanjem tveganja na delovnem mestu v primerih dela na daljavo. Izmed 447 anketirancev, ki delajo na daljavo, jih je samo 20.3 % potrdilo, da je njihov delodajalec ocenil tveganja na njihovem delovnem mestu na domu; manjša skupina anketirancev (8,1 %) pa je poročala o delni izvedbi ocene tveganja.

Rezultati ankete kažejo, da so nekatere zdravstvene posledice pri zaposlenih že prisotne. Bolečine, ki trajajo več kot tri dni, boleče oči ter občutki tesnobe zaradi sprememb v delovnem in bivalnem okolju so bili pogosteje opaženi pri delavcih, ki delajo na domu in so zaposleni pri tistih delodajalcih, ki niso zagotovili ustrezne ocene tveganja na delovnem mestu na domu. Verjetnost, da bodo imeli težave z očmi, se je pri teh delavcih povečala za 2,6-krat; verjetnost, da bodo trpeli zaradi anksioznosti, pa se je celo potrojila.

Ker se je zaradi epidemije v Latviji dramatično povečal odstotek delavcev, ki delajo na daljavo, raziskava napoveduje, da se bo v prihodnjih letih povečalo število poklicnih kostno-mišičnih obolenj in izgorelosti zaradi dela. Zato je treba večjo pozornost nameniti ocenjevanju tveganja v primeru, ko se delo opravlja na daljavo. 

Latvijski raziskovalci so nadalje objavili članek o izzivih ocenjevanja tveganja na delovnem mestu za pisarne na domu. Čeprav virtualni »obiski« delovnega mesta s pomočjo fotografij in videoposnetkov niso tradicionalni način izvajanja ocenjevanja tveganja na delovnem mestu, pa je bilo ugotovljeno, da je ta pristop učinkovit. Delavci, ki poročajo, da so bili njihovi delodajalci seznanjeni z njihovimi delovnimi pogoji, v katerih delajo doma, poročajo o manjšem številu zdravstvenih težav.

Nov pristop bi lahko spremenil tudi raven in vlogo sodelovanja delavcev pri ocenjevanju tveganja na delovnem mestu. Latvijski raziskovalci ocenjujejo, da si bodo delavci po vrnitvi v prostore delodajalca bolj prizadevali za izboljšanje svojih delovnih mest, kar lahko spodbudi njihovo dejavno sodelovanje pri upravljanje varnosti in zdravja pri delu na splošno. Vendar pa lahko privede tudi do tega, da bodo podjetja, ki so na področju varnosti in zdravja pri delu najbolj uspešna, postala še uspešnejša, medtem ko podjetja z nizko ravnjo upravljanja varnosti in zdravja pri delu ne bodo uspela doseči izboljšanja.

Dr. Linda Matisāne (raziskovalka in koordinatorica latvijske informacijske točke EU-OSHA) pravi: »Negativni učinki dela na daljavo na zdravje zaposlenih so bili opaženi že med prvim valom epidemije covida-19. Rezultati naše raziskave kažejo, da jih s pomočjo ocene tveganja lahko bistveno zmanjšamo. Čeprav predstavlja izvedba ocene tveganja izziv za delodajalca v primeru, ko delo poteka na daljavo, pa je mogoče s sodobnimi komunikacijskimi metodami opredeliti preventivne ukrepe za izboljšanje telesnih in duševnih vidikov dela v domačih pisarnah. Čas je, da se vsi delodajalci zavedajo, da je delo na daljavo tu in bo tu tudi ostalo. Če želite imeti zdrave in produktivne delavce, morate najti način, kako opraviti oceno tveganja na delovnem mestu za delo na daljavo.«

Objavljeno dne 19. 01. 2022