Raziskava ZDS o delu na domu in platformskem delu v Sloveniji
K delu od doma je treba pristopiti strukturirano in ga opredeliti kot obliko dela z enakimi standardi, kot veljajo za delovna mesta v prostorih delodajalca.
Narava dela se je v zadnjih letih močno spremenila, na kar vplivajo digitalizacija, tehnološki napredek (npr. robotizacija, avtomatizacija, umetna inteligenca), demografija in raznolikost. Delo na domu je skorajda že dve leti stalnica na slovenskem trgu dela. Prav tako se je v tem času močno razmahnilo platformsko delo.
Za natančnejše ovrednotenje teh sprememb ter iskanja odgovorov, kako naprej, je Združenje delodajalcev Slovenije (projekt »Regijski center za dostojno delo Ljubljana (RCDDL)« in »Regionalno stičišče dostojnega dela Celje (RSDDC)«) izvedlo raziskavo o delu na domu in platformskem delu, ki je potekala od septembra do decembra 2021.
Raziskava se je posebej osredotočila na vprašanja pravne ureditve dela na domu in platformskega dela, plač oziroma plačila za delo, zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter davčnih izzivov. Raziskavo o delu na domu in platformskem delu sta izvedli dr. Valentina Franca in dr. Polona Domadenik z Univerze v Ljubljani.
Nekaj ugotovitev raziskave:
- »V skupini velikih podjetij je kot izziv ali velik izziv največ respondentov opredelilo ohranjanje družabnih stikov med zaposlenimi, objektivnost presojanja uspešnosti zaposlenih, management talentov in karier zaposlenih, ohranjanje organizacijske kulture ter timsko delo. V skupini srednjih in malih podjetij je poleg omenjenih prepoznan tudi izziv pospešene digitalizacije poslovnih procesov. Kot največja omejitev je prepoznano dejstvo, da delo pretežno ni primerno za opravljanje od doma, neustreznost zakonodaje, ki ne podpira dela od doma in zahteve varstva pri delu v primeru dela od doma. Večina anketirancev se ne strinja, da je omejitev negativen odnos zaposlenih do dela na domu ali pomanjkanje znanja zaposlenih za uporabo IKT. Tudi specializirani licenčni programi na stacionarnih računalnikih (v pisarnah) v razmerah novih rešitev v oblaku ali oddaljenem dostopu do stacionarnih računalnikov niso predstavljali nikakršne omejitve za več kot polovico anketiranih. Zanimivo je, da je skoraj tretjina respondentov poročala o tem, da omejitev predstavlja negativen odnos vodstva do dela od doma, pomanjkanje zaupanja in predvsem slabo razvit sistem nadzora/spremljanja doseženih rezultatov zaposlenih. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da so sistemi vodenja v slovenskih podjetjih neprilagojeni delu na daljavo in temeljijo na neposrednem nadzoru dela zaposlenih v pisarnah na podlagi beleženja opravljenih delovnih ur.«
- »Za ustrezen pristop v prihodnosti predstavnik medicine dela, športa in prometa svetuje, da je treba tudi k delu od doma pristopiti strukturirano, ga opredeliti kot obliko dela z vsemi enakimi standardi, kot veljajo za druga delovišča. To pomeni pripravo ocenjevalne analize takšnega delovnega mesta, ki mora zajemati ne samo ergonomijo, ampak tudi navodila za (aktivne) odmore, (drsni) delovni čas ter vse ostalo, kar je potrebno.«
- »Bistvo je zmanjševanje tveganj za nastanek obolenj tudi pri delu na domu, zato je treba ubrati drugačen pristop, kot smo ga imeli do sedaj. Po mnenju udeležencev je ključno, da se pri sistemizaciji delovnih mest oceni, ali je mogoče posamezno delo opravljati od doma. V primeru, da je to mogoče, je treba v oceni tveganja predvideti ukrepe, ki morajo biti preverljivi in preverjeni, ali se kot taki izvajajo ali ne. Zagotoviti je treba torej pogoje za opravljanje dela od doma, kar vključuje tudi ustrezno delovno obremenitev, odmore in počitke.«
- »Pri platformskem delu pa so delavci bolj ali manj sami odgovorni za svojo varnost in zdravje.«
- »Predstavnik medicine dela, športa in prometa in inšpektor sta povedala, da še nista imela nobenega vprašanja o platformskem delu. Vendar če so platformski delavci organizirani kot samostojni podjetniki, morajo enako imeti oceno tveganja, opredeliti morajo svoje delovno mesto ter opraviti preventivni pregled. »Vprašanje pa je, če ima kdo od teh dostavljavcev vse ali sploh katerega od teh dokumentov«, še komentira. Vendar ker ne zaposlujejo nobenega delavca so na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD; členi 56 – 60) izvzeti iz priprave ocene tveganja, ravno tako jim ni treba opraviti zdravniških pregledov ter se usposabljati za varno delo. Oceno tveganja bi morali opraviti le, če res obstoji tveganje, vendar kdo bo to sam ugotavljal, se sprašuje inšpektor. Nasprotno predstavnik medicine dela, športa in prometa meni, da delo v prometu predstavlja tveganje in bi že na tej osnovi morali biti zavezani k tem obveznostim. Pa tudi sicer to ni omejeno na platformsko delo, precej težav zaznavajo v praksi s samostojnimi podjetniki, ki opravljajo nevarno delo, denimo na strehi, v prometu kot hitra pošta, se poškodujejo in ker nimajo nobenih dokumentov, končajo na invalidski pokojnini, torej stroških države, komentira inšpektor. Ena rešitev je, po navedbah predstavnika medicine dela, športa in prometa, zahteva delodajalcev oziroma naročnikov, da morajo imeti samostojni podjetniki kot njihovi izvajalci vse te dokumente urejene, če želijo opravljati to delo pri njih. Gre za neke vrsto prisilo, ki je zlasti vidna pri multinacionalkah, doda sindikalni predstavnik. S takšnim temeljitim pregledom ocenijo, ali je samostojni podjetnik preverjen poslovni partner, s čimer se zmanjšuje poslovno tveganje. A vendarle je z vidika poškodbe med delom pravno gledano ta odgovornost na samostojnem podjetniku. Tako inšpektor kot predstavnik medicine dela, športa in prometa menita, da bi morali to odgovornost deliti vsaj v primerih, ko samostojni podjetnik dela pretežno za enega naročnika. V primeru dostavljavcev so to večinoma mlajši moški, ki jih ne skrbi toliko za zdravje in prihodnost, ampak bolj za svojo denarnico, svoja opažanja poda sindikalna predstavnica. Vendar je treba pojav preučevati celovito in se lotiti reševanja sistemsko.«
Celotno poročilo o raziskavi je dostopno na spletni strani Združenja delodajalcev Slovenije.
Objavljeno dne 14. 02. 2022