Sprejeta so bila prva pravila EU na področju delovnih pogojev platformnih delavcev
Nova direktiva uvaja pravila za odpravo navideznih samozaposlitev. Delavcev ni več mogoče odpustiti na podlagi odločitve algoritma. Prav tako je platformam prepovedana obdelava določenih vrst osebnih podatkov.
Digitalna revolucija spreminja naše osebno in poklicno življenje. Spreminjajo se način delovanja podjetij in interakcije s strankami. Digitalizacija odpira nove možnosti za inovativne oblike dela, kjer lahko ljudje opravljajo storitve prek platform. Novi poslovni in organizacijski modeli, kot je platformno gospodarstvo, rušijo obstoječe panoge in ustvarjajo nove digitalne trge dela.
Najpogostejši platformni poslovni model je spletna tržnica za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Pogosto se nanaša na delovna mesta v poklicih in dejavnostih, kot so dostavljavci, vozniki taksijev, čistilci in mojstri. Platformne delavce upravljajo algoritmi, ki vplivajo na razporeditev dela in plačilo ter zbirajo podatke o delavcih, ki se lahko uporabijo za povečanje nadzora. Zaradi nestandardnih delovnih razmerij z operaterji digitalnih platform se tveganja za platformne delavce povečujejo. Poleg tega imajo majhno pogajalsko moč in šibek nadzor nad svojim delom. To je očitno v dejavnostih dostave in prometa, kjer so delavci na lokaciji, nižje kvalificirani in podvrženi visoki stopnji nadzora platform. Platformni delavci se srečujejo tudi z izolacijo, večjo intenzivnostjo dela, dolgim delovnim časom ter digitalnim spremljanjem in nadzorom, kar vse lahko privede do visokih ravni stresa. Vendar njihov zaposlitveni status omejuje njihov dostop do zaščite. Ker so platformni delavci običajno samozaposleni, so odgovorni za svojo varnost in zdravje pri delu. Platforme trdijo, da niso dolžne sprejeti ukrepov za povečanje zaščite platformnih delavcev.
Evropska komisija ocenjuje, da v EU dela preko platform približno 28 milijonov ljudi, od katerih jih je približno 22,5 milijona pravilno razvrščenih kot delavci ali (večina) kot samozaposleni. Preostalih 5,5 milijona pa je po vsej verjetnosti izpostavljeno tveganjem zaradi napačne razvrstitve zaposlitvenega statusa, čeprav delajo večinoma ali izključno za enega delodajalca.
Zato je Evropski parlament v sredo, 24. aprila 2024, sprejel direktivo, ki določa nova pravila za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev.
Njihov namen je zagotoviti, da imajo platformni delavci ustrezen zaposlitveni status, in odpraviti navidezno samozaposlovanje. Direktiva uvaja domnevo delovnega razmerja (v nasprotju s samozaposlitvijo), ki se v skladu z nacionalnim pravom in kolektivnimi pogodbami ter ob upoštevanju sodne prakse EU uporabi, kadar so prisotne okoliščine, ki kažejo na nadzor in vodenje s strani platforme. V skladu z direktivo morajo države EU vzpostaviti izpodbojno pravno domnevo o zaposlitvi na nacionalni ravni, da bi odpravile neravnovesje moči med digitalno platformo dela in osebo, ki opravlja platformno delo. Dokazno breme nosi platforma, kar pomeni, da mora dokazati, da delovno razmerje ne obstaja.
Direktiva prav tako prvič v EU ureja uporabo algoritmov na delovnem mestu. Osebe, ki opravlja platformno delo, ni mogoče odpustiti na podlagi odločitve algoritma ali avtomatiziranega sistema odločanja. Platforme morajo zagotoviti človeški nadzor nad pomembnimi odločitvami, ki neposredno vplivajo na platformne delavce.
Poleg tega je platformam prepovedana obdelava določenih vrst osebnih podatkov, kot so podatki o čustvenem ali duševnem stanju in osebnih prepričanjih. Nova pravila torej bolje varujejo podatke platformnih delavcev.
Povzeto po spletni strani Evropskega parlamenta
Objavljeno dne 09. 05. 2024