Splošne informacije

HRBTENICA - OSREDNJI STEBER, KI NOSI TELO

Hrbtenica je »steber« iz kosti in hrustanca, ki sega od medenice do lobanjskega dna, obdaja in ščiti hrbtenjačo ter podpira trup in glavo. Njene osnovne enote so vretenca.

Hrbtenica ima 32 ali 33 vretenc, od katerih je 24 med seboj povezanih gibljivo. Posamezna vretenca so med seboj povezana prek sklepnih odrastkov s pravimi sklepi, ki pa so ploski in malo gibljivi, zaradi majhne površine pa ne prenesejo velikih obremenitev. Zato so telesa vretenc med seboj še posebej povezana s hrustančnimi medvretenčnimi ploščicami (diskusi). Hrbtenica je v celoti dokaj gibka.

Gibljivi del hrbtenice je vse življenje izpostavljen naporom, saj ne samo, da nosi težo precejšnjega dela telesa, temveč mora kljubovati tudi dodatnim obremenitvam, ki smo jim izpostavljeni pri težkem delu. Zato se medvretenčne ploščice lahko okvarijo. Čeprav ima vsaka medvretenčna ploščica čvrsto zunanjo ovojnico, se ta lahko pri velikih pritiskih pretrga, skozi razpoko pa zdrsne del mehke sredice. Ta ne samo da povzroča boleč pritisk na živec, ki izhaja iz hrbtenjače, pač pa lahko povsem onemogoči gibanje. če mehka sredica pritisne na bedrni živec, imenujemo bolečino, ki se širi od zadnjice po stegnu vzdolž tega živca, išias.

V zgornjem delu hrbtenice imamo 7 vratnih vretenc, od katerih imata zgornji dve v vseh smereh veliko gibljivost. Vratnim sledi 12 prsnih vretenc, ki nosijo rebra. Prsnim vretencem sledi 5 ledvenih vretenc. Negibljivi del hrbtenice predstavlja 5 križnih vretenc, zraslih v enotno trikotno kost križnico in 3-4 trtična vretenca, zrasla v trtico. Trtica je edina kost v človeškem telesu, ki nima nobene posebne naloge in je verjetno le ostanek živalskega repa, ki nas spominja na naše prednike.

Ledveni del hrbtenice je pri človeku zaradi pokončne telesne drže najbolj obremenjen. Da lahko sploh pokončno hodimo, se mora ledveni del hrbtenice upogniti naprej. Zaradi neugodne lege vretenc se lahko nategnejo vezi med njimi, pride do poškodbe medvretenčne ploščice ali pa se natrga mišica. Vse to povzroča hude bolečine, ki so eden glavnih vzrokov za bolniške odsotnosti z dela. Jasno je, da pride do takih okvar najpogosteje pri nepravilnem dviganju težkih bremen. Po navadi začnemo dvigati bremena sključeni, dvigamo pa jih predvsem na račun obremenitve hrbta. Prav to pa je narobe! Precej manj okvar hrbtenice bi bilo, če bi bremena dvigali čim bolj vzravnani in si pri tem pomagali z nožnimi mišicami, ki so najmočnejše v telesu