Metoda ocene tveganja
Metoda lahko služi delodajalcem kot enostaven pripomoček pri ocenjevanju tveganj pri ročnem premeščanju bremen. Z uporabo metode je mogoče pridobiti prvo informacijo o tem, ali predstavlja določeno delo oziroma delovna operacija nevarnost za zdravje pri ročnem premeščanju bremen.
Metoda upošteva le nekatere dejavnike tveganja, ki lahko nastopijo pri ročnem premeščanju bremena, zato je ne smemo uporabljati v smislu določanja natančnih vrednosti. Vseeno pa lahko služi kot osnova za uvajanje praktičnih sprememb na obstoječih delovnih mestih in pri načrtovanju novih delovnih mest in opravil.
Zavedati se je treba, da njena poenostavljena narava lahko vpliva na podcenjevanje ali precenjevanje dejanskih tveganj. Za poglobljeno oceno je potrebno upoštevati več dejavnikov in uporabiti bolj natančne metode, kar pa zahteva bolj poglobljeno znanje ergonomije.
V Evropi se uporabljata predvsem dve metodi za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen in sicer:
Metoda za vrednotenje tveganj pri ročnem premeščanju bremen
Metoda temelji na sistemu treh področij (rdečega, rumenega in zelenega). Metoda pokaže na nedvomno nevarne delovne razmere, kakor tudi na tiste, ki predstavljajo zanemarljivo tveganje.
Metoda za vrednotenje obremenitve pri dviganju bremen se osredotoča na dva glavna dejavnika in sicer na:
- težo bremena in
- razdaljo bremena od težišča telesa.
Premaknite utež na poljubno težo in preverite primernost dviga.
ZELENO PODROČJE – SPREJEMLJIVO
Bremena so takšnih velikosti in značilnosti, da sta le eden ali dva delavca, če sploh, izpostavljena tveganju kostno-mišične poškodbe ali obolenja na kratek ali dolg rok.
če se večina delavcev zaveda tveganja, potem bremena ne predstavljajo tveganja za poškodbo. Določena pozornost je še vedno priporočljiva za posebne kategorije delavcev (na primer za noseče delavke, mladoletne delavce ali delavce, ki so bili nedavno bolni). Splošni ukrepi večinoma niso potrebni, vseeno pa se po potrebi uvajajo individualni ukrepi.
Pomembni dejavniki, kot so pogostost dvigovanja, čas trajanja takega dela, višina dvigovanja, način, s katerim primemo breme in podobno, v metodo niso vključeni. Če želimo vključiti tudi njihove učinke ali učinke katerih drugih dejavnikov, je potrebno opraviti dodatna ocenjevanja.
Metoda velja za ocenjevanje za dvigovanja bremen simetričnih oblik v stoječi poziciji pri uporabi obeh rok pod idealnimi pogoji. Vodoravna razdalja je razdalja med ledvenim delom telesa in težiščem bremena med dviganjem.
Eden izmed zaključkov te metode je, da je ročno premeščanje bremen, ki tehtajo več kot 25 kg, v večini primerov neustrezno.