Nekaj nasvetov za varno delo:

• Če nečesa ne veš z gotovostjo, najprej nekoga vprašaj. Nadrejeni ali sodelavec ti lahko pomaga in s tem se lahko prepreči nezgoda.

• Ne opravljaj nobenih delovnih nalog, dokler nisi ustrezno usposobljen.

• Če meniš, da si prehitro dobil preveč informacij, prosi svojega nadrejenega, da ti informacije posreduje bolj počasi in ponovi navodila.

• Ne zapuščaj svojega delovnega območja, razen če so ti to naročili. Na drugih območjih so lahko prisotne posebne nevarnosti, s katerimi nisi seznanjen, kot so viseča električna napeljava, spolzka tla ali strupene kemikalije.

• Ne obotavljaj se in zahtevaj več usposabljanja.

• Pri opravljanju delovnih nalog nosi ustrezno osebno varovalno opremo, kot so zaščitna obutev, čelada ali rokavice. Prepričaj se, da veš, kdaj je treba nositi varovalno opremo, kje jo lahko najdeš, kako jo uporabiš in kako jo vzdržuješ.

• O vsaki nezgodi nemudoma obvesti svojega nadrejenega.

• Ne prezri znakov težav, kot so glavoboli, bolečine, omotica, srbeča koža ali razdražene oči, nos ali grlo. Če so v bližini zdravnik, medicinska sestra ali drugo osebje za medicino delo, jih o tem obvesti.

• Upoštevaj nasvete in navodila, ki si jih prejel – to vključuje čas za odmor, ustrezno uporabo delovne opreme, uporabo osebne varovalne opreme itd.

NA KAJ MORAŠ BITI POZOREN PRI OPRAVLJANJU SVOJEGA DELA?

Zdrsi in spotiki – najpogostejši vzrok nezgod v neurejenih prostorih, kjer dela veliko ljudi; so posledica razlitij, na tleh ležečih kablov ali poškodovanih tal.

Stroji in oprema – veliko nezgod je posledica slabega vzdrževanja, pomanjkanja varoval, pomanjkanja usposabljanj in izpadov električne energije, ki lahko povzročijo opekline, požare ali celo smrtne poškodbe osebe, ki poskuša popraviti stroj, ne da bi ga izključila ali izklopila elektriko. Nevarni stroji so lahko tako v kuhinjah restavracij kot tudi v tovarnah.

Dvigovanje bremen – ki so težka ali nestabilna; dvigovanje bremen na nepravilen način; ročno premeščanje bremen, ker ni na voljo pripomočkov kot so vozički.

Ponavljajoče se, hitro delo, zlasti v prisiljeni drži ali neudobnem položaju, in z nezadostnim številom odmorov – lahko povzroči bolečine in poškodbe mišic in sklepov (kostno–mišična obolenja). Tovrstni primeri so montažno delo na tekočem traku, delo na blagajnah v veleblagovnicah ali delo z računalnikom (uporaba tipkovnice in miške).

Hrup – izpostavljenost prevelikemu hrupu lahko povzroči okvaro vašega sluha. Okvare se morda ne zavedate, saj se sluh poslabšuje postopoma. Okvara sluha je lahko trajna in nepopravljiva. Druge fizične nevarnosti so vibracije in sevanje.

Kemikalije – to so običajna čistila, barve, proizvodi za friziranje in prah. Uporaba kemikalij pri delu lahko povzroči alergične kožne reakcije s trajnimi poškodbami, kronično astmo, oblike raka ali poškodbe zarodka. Kemikalije lahko prizadenejo jetra, živčni sistem in kri.

Stres – vzrok je lahko organizacija vašega dela, na primer: pretirane delovne obremenitve, nejasnosti glede odgovornosti, preveč pritiska. Stres je lahko posledica ustrahovanja s strani nadrejenih ali sodelavcev.

Nasilje – vključuje verbalno nasilje in fizične napade. Nikakor ga ne sprejmite kot „sestavni del“ svojega dela.

Delovno okolje – neprijetnosti zaradi vročine ali mraza in resne težave zaradi skrajnih temperatur, slabe razsvetljave itd.