Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Dr. Heinz Leymann v svojem najbolj odmevnem članku Mobbing , ki je bil objavljen v reviji "Violence and Victims, Vol. 5, No. 2, 1990", navaja štiri kritične faze trpinčenja na delovnem mestu:

• 1. faza: sprožilni dogodek (pogosto gre za spor med dvema sodelavcema, ki se nanaša na delo, zavist med sodelavci zaradi plače ipd.);
• 2. faza: trpinčenje in stigmatizacija sta prisotna skoraj vsak dan preko daljšega obdobja in se izvajata z namenom, da bi žrtvi škodovali ali jo izločili; v tem obdobju se sistematično manipulirala z ugledom žrtve (npr. širijo se neresnične govorice, žrtev se poskuša osmešiti), spremeni se komunikacija z žrtvijo (npr. sodelavci z njo ne govorijo, stalno jo prikrito kritizirajo, pred njo si izmenjujo pomenljive poglede), spremenijo se socialne okoliščine (npr. žrtev okolje vse bolj izolira), spremenijo se možnosti za opravljanje dela (npr. nadrejeni ne dajejo žrtvi dela ali ji nalagajo nepomembne delovne naloge), prisotno je nasilje ali grožnje z nasiljem;
• 3. faza: nadrejeni prevzamejo predsodke, ki jih o žrtvi širijo njeni sodelavci, vključno z domnevo, da je razlog za težave v žrtvi sami oziroma v njeni deviantni osebnosti;
• 4. faza: izločitev žrtve je posledica njene nadaljnje stigmatizacije zaradi dolgotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, premestitve na nižje delovno mesto, psihiatričnega zdravljenja ipd.

V članku pa poleg psihičnih, socialnih in psihosomatskih posledic, ki jih nosi žrtev, podrobneje obravnava tudi ekonomske posledice za podjetje in družbo kot celoto. Avtor nadalje predlaga možen način sprave.

PROGRAMI, PROJEKTI, PUBLIKACIJE, DRUGO

• V obdobju 2014-2015 poteka evropska kampanja "Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta". To je že druga kampanja na temo psihosocialnih tveganj, ki jo organizira EU-OSHA – prva kampanja je namreč potekala leta 2002.  Slovenija sodeluje v aktualni kampanji, sodelovala pa je tudi v predhodni kampanji.
• Eurofound in EU-OSHA: Psihosocialna tveganja v Evropi – Razširjenost in strategije za preprečevanje.
• Na podlagi podatkov 5. evropske raziskave o delovnih razmerah in dodatnega modula o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki ju je leta 2010 izvedel Eurofound, sta red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo – Mrčela in doc. dr. Miroljub Ignjatović pripravila Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno 26. septembra 2012.
• Delodajalec lahko pripravi posebno pisno izjavo, s katero objavi zaposlenim, poslovnim partnerjem in strankam, da se zavzema za prepoznavanje in preprečevanje nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja ter trpinčenja na delovnem mestu.  Vzorec izjave
• VI. konferenca Inšpektorata RS za delo: Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu
• EU-OSHA: Evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih, 2009 (ESENER)

• Eurofound: "Violence, bullying and harassment in the workplace"

Avtorji v poročilu ugotavljajo, da so zaposleni v dejavnosti izobraževanja, še zlasti učitelji, izpostavljeni visokim ravnem vseh vrst nasilja na delovnem mestu (grožnjam z nasiljem, fizičnemu nasilju, ustrahovanju in nadlegovanju). Iz podatkov izhaja, da je velik delež (več kot 20 %) učiteljev v Avstriji, Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Veliki Britaniji, na Danskem in Irskem izpostavljenih grožnjam s fizičnim nasiljem.

PREDPISI

Seznam veljavnih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij

Nazaj