Seminar »Od preprečevanja nezgod pri delu k spodbujanju varnosti in zdravja pri delu« (GR Ljubljana, 23. oktober 2024, 12.00-15.20)
Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza delodajalcev.
Vizija nič (angl. Vision Zero) je vizija sveta brez nezgod pri delu in z delom povezanih bolezni. Najpomembnejša prednostna naloga je preprečevanje smrtnih in resnih nezgod pri delu ter poklicnih bolezni. Vizija nič temelji na 3 stebrih »Varnost – zdravje – dobro počutje« in prevaja predpise v preproste, razumljive in uporabne ukrepe. Na seminarju je bilo predstavljeno sedem zlatih pravil, ki so osnova vsake uspešne strategije preprečevanja, osredotočene na ljudi, kulturo vodenja in socialni dialog. Iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu za obdobje 2018-27, ReNPVZD18-27 (Uradni list RS, št. 23/18) izhaja, da Slovenija podpira Vizijo nič. Preprečevanje nezgod pri delu je ena od glavnih nalog zagotavljanja varnosti pri delu.
Ali smo lahko v Sloveniji zadovoljni z doseženim?
Po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo, se je v letu 2023 zgodilo 14.543 nezgod pri delu, kar predstavlja skoraj 30-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom, ko smo zabeležili 11.224 nezgod pri delu. Trend zadnjih desetih let kaže, da je število nezgod pri delu v obdobju 2020-21 padlo pod povprečje 2013-19, kar lahko povežemo s pandemijo covida-19, zastojem gospodarske dejavnosti in pogostostjo dela na daljavo, medtem ko njihovo število od leta 2022 ponovno hitro narašča. Leta 2023 se je v primerjavi s predhodnim letom za 30 odstotkov povečalo tudi število težjih nezgod pri delu (748 leta 2022; 973 leta 2023), zmanjšalo pa se je število nezgod, ki so imele za posledico smrt delavcev (21 leta 2022; 19 leta 2023). Na podlagi podatkov o nezgodah pri delu za obdobje 2015-23 po dejavnostih je mogoče ugotoviti, da sodijo med najbolj nevarne predelovalne dejavnosti (področje C), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (področje G), gradbeništvo (področje F) ter promet in skladiščenje (področje H). Statistični podatki nezgod pri delu nam torej kažejo, da se okrevanje slovenskega gospodarstva po pandemiji covida-19 odraža tudi v hitrem naraščanju števila nezgod pri delu. Zaradi njih trpijo delavci, ki v nezgodi utrpijo poškodbe, njihovi svojci, organizacije, kjer so se nezgode pri delu zgodile, zdravstvena in pokojninska blagajna, gospodarstvo in celotna družba.
V začetku letošnjega leta je Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) napovedal izvajanje evropske kampanje za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, ki si skladno z Vizijo nič prizadeva za krepitev kulture preprečevanja v organizacijah in med posameznimi delavci. V kampanji sodeluje tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Smrtne primere, povezane z delom, bo mogoče preprečiti le z/s:
- preiskovanjem nezgod in smrti na delovnem mestu,
- ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov za nezgode in smrti,
- povečanjem ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z nezgodami pri delu, poškodbami in poklicnimi boleznimi ter
- krepitvijo spoštovanja zakonodaje in smernic za varno delo.
Akcije, usmerjene v preprečevanje nezgod pri delu potekajo istočasno v vseh državah članicah Evropske unije, tudi v Sloveniji. Na seminarju so bile predstavljene ključne ugotovitve, do katerih so prišli inšpektorji za delo pri izvajanju nadzora v tistih mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih iz dejavnosti gozdarstva, gradbeništva in cestnega prevoza, ki so v letu 2023 na Inšpektorat Republike Slovenije za delo prijavila nezgode delavcev pri delu.
Potrdilo MDDSZ o potrditvi programa usposabljanja in dodelitvi točk
Moderator: |
mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
12.00-12.10
|
Pojasnila za udeležence in uvod v seminar mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
12.10-12.15
|
Vizija nič: v hipu se lahko vse spremeni Mednarodna zveza socialnih zavarovanj (ISSA) |
12.15-12.35
|
Vizija nič mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
12.35-12.45 |
Razprava |
12.45-13.05
|
Kaj se lahko naučimo iz statistike nezgod pri delu? Marko VAUPOTIČ, inšpektor višji svetnik Inšpektorat Republike Slovenije za delo |
13.05-13.15 |
Razprava |
13.15-13.35
|
Preprečevanje nezgod pri delu v gradbeništvu mag. Boštjan HARTNER, inšpektor višji svetnik Inšpektorat Republike Slovenije za delo |
13.35-13.45 |
Razprava |
13.45-14.00
|
Aktivni odmor na delovnem mestu: usmerjene vaje za vzdrževanje zdravja in delazmožnosti Miha ROJC, kineziolog in trener ZAP FITCORP / Medicina dela, prometa in športa |
14.00-14.20
|
Preprečevanje nezgode pri delu v gozdarstvu mag. Irena KASTELEC, inšpektorica višja svetnica Inšpektorat Republike Slovenije za delo |
14.20-14.30 |
Razprava |
14.30-14.50
|
Preprečevanje nezgod pri delu v dejavnosti prometa Slavko KRIŠTOFELC, sekretar Inšpektorat Republike Slovenije za delo |
14.50-15.00 |
Razprava |
15.00-15.10
|
Zaključki Goran BRKIĆ, direktor Inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Inšpektorat Republike Slovenije za delo mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
15.10-15.15
|
Kratek film Vezalke Ministrstvo za delo (MOM), Singapur Svet za varnost in zdravje pri delu (WSHC), Singapur |
Objavljeno dne 24. 10. 2024