Spletni seminar »Delovni pogoji platformnih delavcev« (18. september 2024, 9.00-12.15)

Digitalna revolucija spreminja naše osebno in poklicno življenje. Spreminjajo se načini delovanja podjetij in interakcije s strankami. Digitalizacija odpira nove možnosti za inovativne oblike dela, kjer lahko ljudje opravljajo storitve prek platform. Novi poslovni in organizacijski modeli, kot je platformno gospodarstvo, rušijo obstoječe panoge in ustvarjajo nove digitalne trge dela.

Najpogostejši platformni poslovni model je spletna tržnica za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Pogosto se nanaša na delovna mesta v poklicih, kot so dostavljavci, vozniki taksijev, čistilci in mojstri, pa tudi razvijalci programske opreme, podatkovni analitiki, oblikovalci, prevajalci in svetovalci.

Platformne delavce upravljajo algoritmi, ki vplivajo na razporeditev dela in plačilo; poleg tega zbirajo podatke o delavcih, ki se lahko uporabijo za povečanje nadzora. Zaradi nestandardnih delovnih razmerij z operaterji digitalnih platform se tveganja za platformne delavce povečujejo. Ti imajo majhno pogajalsko moč in šibek nadzor nad svojim delom. To je zlasti očitno v dejavnostih dostave in prometa, kjer delavci delajo na terenu, so nižje kvalificirani in podvrženi visoki stopnji nadzora platform. Platformni delavci se srečujejo tudi z izolacijo, večjo intenzivnostjo dela, dolgim delovnim časom ter digitalnim spremljanjem in nadzorom, kar vse lahko privede do visokih ravni stresa.

Evropska komisija je leta 2021 ocenjevala, da je v EU aktivnih več kot 500 digitalnih platform, preko katerih dela približno 28 milijonov ljudi, od katerih jih je približno 22,5 milijona pravilno razvrščenih kot delavci ali (večina) kot samozaposleni. Preostalih 5,5 milijona je po vsej verjetnosti izpostavljeno tveganjem zaradi napačne razvrstitve zaposlitvenega statusa, čeprav delajo večinoma ali izključno za enega delodajalca. Pričakuje se, da bo do leta 2025 število platformnih delavcev naraslo na 43 milijonov.

Največjo težavo predstavlja zaposlitveni status platformnih delavcev, ki omejuje njihov dostop do zaščite. Ker so platformni delavci običajno samozaposleni, so odgovorni za lastno varnost in zdravje pri delu. Platforme trdijo, da niso dolžne sprejeti ukrepov za povečanje zaščite platformnih delavcev. Zato je Evropski parlament 24. aprila 2024 sprejel direktivo, ki določa nova pravila za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev.

Na seminarju je tekla razprava o delovnih pogojih platformnih delavcev, predstavljene pa so bile tudi novosti, ki jih prinaša prej omenjena direktiva.

Program seminarja

Potrdilo MDDSZ o potrditvi programa usposabljanja in dodelitvi točk

Posnetek seminarja ne vključuje dokumentarnega filma »Človek, ni človek / V pričakovanju robotov«, katerega režiser je Nathan Castay, saj gre za zaščiteno avtorsko delo. Napovednik filma si lahko ogledate na portalu Doclisboa 2023.