Jesenski brezplačni seminarji s področja varnosti in zdravja pri delu
Seznanite se z novimi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih s seboj prinašajo sodobne digitalne tehnologije, aktualnimi dejavnostmi, usmerjenimi v preprečevanje nezgod pri delu ter izkušnjami specialistov medicine dela, prometa in športa na področju ugotavljanja in potrjevanja obstoja poklicnih kostno-mišičnih bolezni.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite naslednjih brezplačnih seminarjev s področja varnosti in zdravja pri delu:
1. Spletni seminar »Delovni pogoji platformnih delavcev« (Zoom; 18. september 2024, 9.00–12.15) organizira MDDSZ v sodelovanju z EU-OSHA pod okriljem evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-25: Varno in zdravo delo v digitalni dobi.
Digitalna revolucija spreminja naše osebno in poklicno življenje. Spreminjajo se načini delovanja podjetij in interakcije s strankami. Digitalizacija odpira nove možnosti za inovativne oblike dela, kjer lahko ljudje opravljajo storitve prek platform. Novi poslovni in organizacijski modeli, kot je platformno gospodarstvo, rušijo obstoječe panoge in ustvarjajo nove digitalne trge dela.
Najpogostejši platformni poslovni model je spletna tržnica za usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Pogosto se nanaša na delovna mesta v poklicih, kot so dostavljavci, vozniki taksijev, čistilci in mojstri, pa tudi razvijalci programske opreme, podatkovni analitiki, oblikovalci, prevajalci in svetovalci.
Platformne delavce upravljajo algoritmi, ki vplivajo na razporeditev dela in plačilo; poleg tega zbirajo podatke o delavcih, ki se lahko uporabijo za povečanje nadzora. Zaradi nestandardnih delovnih razmerij z operaterji digitalnih platform se tveganja za platformne delavce povečujejo. Ti imajo majhno pogajalsko moč in šibek nadzor nad svojim delom. To je zlasti očitno v dejavnostih dostave in prometa, kjer delavci delajo na terenu, so nižje kvalificirani in podvrženi visoki stopnji nadzora platform. Platformni delavci se srečujejo tudi z izolacijo, večjo intenzivnostjo dela, dolgim delovnim časom ter digitalnim spremljanjem in nadzorom, kar vse lahko privede do visokih ravni stresa.
Evropska komisija je leta 2021 ocenjevala, da je v EU aktivnih več kot 500 digitalnih platform, preko katerih dela približno 28 milijonov ljudi, od katerih jih je približno 22,5 milijona pravilno razvrščenih kot delavci ali (večina) kot samozaposleni. Preostalih 5,5 milijona je po vsej verjetnosti izpostavljeno tveganjem zaradi napačne razvrstitve zaposlitvenega statusa, čeprav delajo večinoma ali izključno za enega delodajalca. Pričakuje se, da bo do leta 2025 število platformnih delavcev naraslo na 43 milijonov.
Največjo težavo predstavlja zaposlitveni status platformnih delavcev, ki omejuje njihov dostop do zaščite. Ker so platformni delavci običajno samozaposleni, so odgovorni za lastno varnost in zdravje pri delu. Platforme trdijo, da niso dolžne sprejeti ukrepov za povečanje zaščite platformnih delavcev. Zato je Evropski parlament 24. aprila 2024 sprejel direktivo, ki določa nova pravila za izboljšanje delovnih pogojev platformnih delavcev.
Na seminarju bo tekla razprava o delovnih pogojih platformnih delavcev, predstavljene pa bodo tudi novosti, ki jih prinaša prej omenjena direktiva.
2. Spletni seminar »Poklicne kostno-mišične bolezni« (Zoom; 25. september 2024, 12.00–15.30) organizira MDDSZ v sodelovanju z EU-OSHA kot nadaljevanje evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2020-22: Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta.
Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) je delodajalec dolžan pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. Poleg tega mora delodajalec pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.
Kronična kostno-mišična obolenja imajo lahko različne stopnje vpliva na posameznika, od blagega nelagodja do neznosne bolečine. Čeprav bolečine niso vedno hude, so pogosto vztrajne, nadležne in obremenjujoče. Njihova intenzivnost se lahko spreminja, pogosto nepredvidljivo. Bolečina lahko otežuje ponavljajoče se gibe in pogosto povzroča togost, zato lahko bolniki potrebujejo po mirovanju nekaj časa, da se začnejo gibati. Spanje je lahko moteno, zaradi česar je bolečino težje prezreti. Ljudje lahko postanejo utrujeni in celo izčrpani, zlasti tisti z vnetno boleznijo ali tisti, katerih spanje je moteno. Osebe s kronično boleznijo pogosto skrbi prihodnost; skrbi jih, ali se bodo njihove omejitve povečale, ali bodo izgubili službo. Za nekatera stanja so značilni zagoni, zato imajo oboleli dobre in slabe dni. Če delodajalec ni naklonjen, lahko pride do prezentizma, pri čemer delavec še naprej vztraja v neugodnih razmerah po najboljših močeh, saj se boji, da bo izgubil službo. Postaja manj produktiven. Okoliščine na delovnem mestu pa povečujejo raven njegovega stresa in poslabšujejo njegovo stanje.
Pri priznavanju poklicne bolezni je potreben obstoj vzročne zveze med daljšim neposrednim vplivom delovnih pogojev ali delovnega procesa na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Na seminarju bodo predstavljene izkušnje specialistov medicine dela, prometa in športa na področju ugotavljanja in potrjevanja obstoja poklicnih kostno-mišičnih bolezni. Poleg pomena ocenjevanja tveganja bo predstavljen tudi program Pro-Akt, za katerega je Center za pomoč na domu Maribor prejel nacionalno priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-22«.
3. Spletni seminar »Zakaj je pravica do odklopa pomembna za delavce in podjetja?« (Zoom; 8. oktober 2024, 9.00–12.15) organizira MDDSZ v sodelovanju z Eurofoundom in EU-OSHA pod okriljem evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-25: Varno in zdravo delo v digitalni dobi; seminar bo potekal v slovenščini in angleščini, pri čemer bo zagotovljeno simultano tolmačenje.
Digitalna orodja delavcem omogočajo, da delajo kjer koli in kadar koli, kar prispeva k lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Njihova uporaba pa ima lahko tudi negativne učinke, saj delavce spodbuja k delu zunaj delovnega časa, delo je intenzivnejše, brišejo se meje med delovnim časom in prostim časom. Po podatkih Eurofounda kar 27 % ljudi, ki delajo od doma, dela tudi v prostem času, pri čemer je treba vedeti, da se s tem problemom ne soočajo samo tisti, ki delajo od doma. Digitalna orodja torej lahko posegajo v zasebno življenje delavcev, če se ne uporabljajo izključno med delovnim časom.
Digitalna orodja lahko otežijo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zlasti delavcem, ki skrbijo za odvisne družinske člane, kot so otroci, starejši in invalidi.
Počitek je nujen za dobro počutje, zato ima neprestana povezanost z delovnim mestom posledice za zdravje. Predolgo sedenje za računalnikom in dolgotrajno delo zmanjšujeta zbranost, povzročata kognitivno in čustveno preobremenjenost in lahko vodita v glavobole, naprezanje oči, motnje spanca, anksioznost, depresijo in izgorelost. Poleg tega lahko statična drža ali ponavljajoči se gibi povzročijo kostno-mišična obolenja, še posebej v delovnih okoljih, kjer ni poskrbljeno za ergonomske standarde. Našteto v končni fazi predstavlja breme tudi za delodajalca in zdravstveno blagajno. Zaradi znatnega povečanja uporabe digitalnih orodij za namene dela, netipičnih delovnih razmerij in ureditev dela na daljavo, je nujno treba delavcem omogočiti pravico do odklopa.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo 15. novembra 2023, določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti pravico do odklopa, s katero zagotovi, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe.
Seminar je namenjen razpravi o načinu izvajanja pravice do odklopa v Sloveniji in tujini.
4. Spletni seminar »Krmarjenje skozi digitalni svet dela: strategije za obvladovanje tehničnega stresa« (Zoom, 15. oktober 2024, 9.00–12.15); organizira MDDSZ v sodelovanju z EU-OSHA pod okriljem evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2023-25: Varno in zdravo delo v digitalni dobi.
V zadnjih tridesetih letih smo bili priča obsežnemu tehnološkemu in digitalnemu razvoju, ki je vplival na skoraj vse gospodarske dejavnosti in je močno spremenil delovno okolje. Sodobne tehnologije so postale sestavni del delovanja organizacij – od uporabe računalnikov pri pisarniškem delu do bolj sodobnih aplikacij v pametni proizvodnji. Tehnologija spreminja celo dejavnosti, ki so doslej veljale za bolj tradicionalne in manj digitalizirane, npr. precizno kmetijstvo s pomočjo inovativnih tehnologij (kot so robotika, senzorji, satelitski posnetki, kartiranje, droni, UI) bolje in natančneje upravlja kmetijske površine in omogoča bolj trajnostno pridelavo hrane.
Za sodobne delavce to pomeni, da morajo znati uporabljati vsaj nekatere sodobne tehnologije. Ocenjuje se, da bo delovna sila postala vedno bolj raznolika in razpršena, pri čemer se bo povečala negotovost dohodkov in zaposlitve, od delavcev pa se bo zahtevalo, da pridobijo nova digitalna znanja, da bi ostali zaposljivi. Iz podatkov Evropske komisije izhaja, da ima samo 54 odstotkov delovno sposobnih državljanov EU vsaj osnovno digitalno znanje, le 55 odstotkov majhnih in srednje velikih podjetij pa je doseglo vsaj osnovno raven pri uvajanju digitalnih tehnologij.
Sodobne digitalne tehnologije s seboj prinašajo nove izzive za varnost in zdravje pri delu ter njegovo upravljanje. Nedavne raziskave so pokazale, da uporaba tehnologij VR, AR in XR (virtualna in razširjena resničnost) na delovnem mestu lahko povzročijo težave z vidom, motnje spanja, epilepsijo, kostno-mišična obolenja, težave s kožo, poškodbe, povezane z baterijami, zdrse, spotike in padce, pa tudi kibernetsko bolezen (t.i. cybersickness).
Tehnološki ali digitalni stres je izraz, ki se nanaša na negativne psihološke in fizične učinke prekomerne ali neprimerno uporabe tehnologije. Lahko ga povzročajo različni dejavniki, kot so informacijska preobremenjenost, tehnološka invazija, tehnološka kompleksnost, tehnološka negotovost, tehnološka odvisnost in tehnološka tesnoba; to so dimenzije tehnostresa. Ta lahko vpliva na dobro počutje, uspešnost, ustvarjalnost in odnose. Razširjen je predvsem med ljudmi, ki uporabljajo tehnologijo za delo, izobraževanje, zabavo ali druženje. Bolj izpostavljeni so tisti, ki s tehnologijo tudi delajo. To je današnja realnost, predvsem za zaposlene, ki delajo v znanjsko intenzivnih podjetjih. Raziskave so pokazale, da lahko tehnološka preobremenjenost in tehnološka invazija povzročita, da se zaposleni na splošno počutijo preobremenjeni, izčrpani in raztreseni zaradi stalnih zahtev in izzivov, povezanih s tehnologijo. Tehnološka kompleksnost in tehnološka negotovost lahko spodbujata občutke frustriranosti, anksioznosti in nesamozavesti.
Na seminarju bo tekla beseda tudi o spanju, ki je poleg zdravega prehranjevanja in redne telesne dejavnosti ključnega pomena za telesno zdravje in učinkovito delovanje imunskega sistema. Pomaga pri uravnavanju čustev in premagovanju stresa.
Poleg tega bomo razpravljali o tem, kako prepoznati izgorevanje in izgorelost na delovnem mestu. Kljub številnim dilemam, ki se še vedno pojavljajo v zvezi z opredelitvijo in vzroki za pojav izgorelosti, je izgorelost kot opisna diagnoza (Z73.0) opredeljena tudi v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10), in sicer kot stanje življenjske izčrpanosti. Izgorelost lahko definiramo s tremi dimenzijami: izčrpanost, depersonalizacija tudi umik ali cinizem in zmanjšana osebna učinkovitost.
5. Seminar »Od preprečevanja nezgod pri delu k spodbujanju varnosti in zdravja pri delu« (Gospodarsko razstavišče, Ljubljana; 23. oktober 2024, 12.00–15.15) organizirata MDDSZ in IRSD pod okriljem kongresno-sejemske prireditve Varnost in preventiva.
Vizija nič (angl. Vision Zero) je vizija sveta brez nezgod pri delu in z delom povezanih bolezni. Najpomembnejša prednostna naloga je preprečevanje smrtnih in resnih nezgod pri delu ter poklicnih bolezni. Vizija nič temelji na 3 stebrih »Varnost – zdravje – dobro počutje« in prevaja predpise v preproste, razumljive in uporabne ukrepe. Na seminarju bo predstavljeno sedem zlatih pravil, ki so osnova vsake uspešne strategije preprečevanja, osredotočene na ljudi, kulturo vodenja in socialni dialog.
Iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu za obdobje 2018-27, ReNPVZD18-27 (Uradni list RS, št. 23/18) izhaja, da Slovenija podpira Vizijo nič. Preprečevanje nezgod pri delu je ena od glavnih nalog zagotavljanja varnosti pri delu. Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza delodajalcev.
Ali smo lahko v Sloveniji zadovoljni z doseženim?
Po podatkih Inšpektorata Republike Slovenije za delo, se je v letu 2023 zgodilo 14.543 nezgod pri delu, kar predstavlja skoraj 30-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom, ko smo zabeležili 11.224 nezgod pri delu. Trend zadnjih desetih let kaže, da je število nezgod pri delu v obdobju 2020-21 padlo pod povprečje 2013-19, kar lahko povežemo s pandemijo covida-19, zastojem gospodarske dejavnosti in pogostostjo dela na daljavo, medtem ko njihovo število od leta 2022 ponovno hitro narašča. Leta 2023 se je v primerjavi s predhodnim letom za 30 odstotkov povečalo tudi število težjih nezgod pri delu (748 leta 2022; 973 leta 2023), zmanjšalo pa se je število nezgod, ki so imele za posledico smrt delavcev (21 leta 2022; 19 leta 2023). Na podlagi podatkov o nezgodah pri delu za obdobje 2015-23 po dejavnostih je mogoče ugotoviti, da sodijo med najbolj nevarne predelovalne dejavnosti (področje C), trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (področje G), gradbeništvo (področje F) ter promet in skladiščenje (področje H). Statistični podatki nezgod pri delu nam torej kažejo, da se okrevanje slovenskega gospodarstva po pandemiji covida-19 odraža tudi v hitrem naraščanju števila nezgod pri delu. Zaradi njih trpijo delavci, ki v nezgodi utrpijo poškodbe, njihovi svojci, organizacije, kjer so se nezgode pri delu zgodile, zdravstvena in pokojninska blagajna, gospodarstvo in celotna družba.
V začetku letošnjega leta je Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) napovedal izvajanje evropske kampanje za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, ki si skladno z Vizijo nič prizadeva za krepitev kulture preprečevanja v organizacijah in med posameznimi delavci. V kampanji sodeluje tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Smrtne primere, povezane z delom, bo mogoče preprečiti le z/s:
- preiskovanjem nezgod in smrti na delovnem mestu,
- ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov za nezgode in smrti,
- povečanjem ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z nezgodami pri delu, poškodbami in poklicnimi boleznimi ter
- krepitvijo spoštovanja zakonodaje in smernic za varno delo.
Akcije, usmerjene v preprečevanje nezgod pri delu potekajo istočasno v vseh državah članicah Evropske unije, tudi v Sloveniji. Na seminarju bodo predstavljene ključne ugotovitve, do katerih bodo prišli inšpektorji za delo pri izvajanju nadzora v tistih mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih iz dejavnosti gozdarstva, gradbeništva in cestnega prevoza, ki so v letu 2023 na Inšpektorat Republike Slovenije za delo prijavila nezgode delavcev pri delu.
Kotizacije ni. Udeležba na seminarjih je brezplačna.
Število udeležencev je omejeno. Predhodna prijava je obvezna.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na podlagi list prisotnosti udeležencem naknadno posredovalo potrdila o udeležbi po e-pošti.
Skladno s Pravilnikom o stalnem strokovnem usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu bo ministrstvo strokovnim delavcem in delavkam za varnost pri delu priznalo 7 točk za udeležbo na posameznem seminarju.
Objavljeno dne 19. 08. 2024