Kreativno obvladujmo psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu

Evrobarometer Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je v lanskem delu pokazal, da je v Sloveniji 25 % anketiranih v zadnjem letu izkusilo stres, depresijo ali tesnobo, ki jo je povzročilo ali poslabšalo delo. Namen konference je bil opozoriti na nekatera izmed psihosocialnih tveganj ter ponuditi konkretne napotke, kako jih obvladovati tako na osebni kot na ravni organizacij. Z ohranjanjem duševnega zdravja na delovnem mestu namreč krepimo tudi varnost pri delu.

8. maraton pozitivne psihologije, konferenca Kreativno obvladujmo psihosocialna tveganja za varnost in zdravje pri delu je potekala v soorganizaciji Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Pozitivne psihologije za boljše življenje ter Ministrstva za javno upravo – projekta Inovativen.si.

Navade in psihosocialna tveganja

asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije

Psihosocialna tveganja na delovnem mestu predstavljajo pomembne napovednike ne zgolj duševnega, pač pa tudi telesnega zdravja zaposlenih, zato jih je vredno prepoznavati ter naslavljati z zvrhano mero pozornosti. Navade, ki verjetnost psihosocialnih tveganj povečujejo oziroma znižujejo, predstavljajo pri tem še posebej pomemben dejavnik, saj lahko ljudje na svoje navade (tj. naučene vedenjske vzorce) vplivamo. Predavanje je ponudilo vpogled v človeške navade – kaj so, kako se razvijajo in katere so za duševno zdravje najpomembnejše – ter kako se povezujejo s psihosocialnimi tveganji. Velik poudarek predavanja je bil tudi na krepitvi motivacije za spremembo, kar običajno predstavlja odločilni dejavnik, ali se bo določena navada prijela ali ne.

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=5p9gpdj_lII 

Drsnice

Izčrpanost zaradi sočutja

Sandra Naka, medicinska sestra, psihoterapevtka in supervizorka

Zaposleni v poklicih, ki so usmerjeni v pomoč in reševanje stisk drugih, pogosto dajejo prednost potrebam ljudi, ki jim pomagajo in zelo poudarjajo vrednote, kot so: empatija, prilagodljivost in altruizem. Ker so potrebe ljudi v stiski velike in situacije, v katerih se znajdejo, zelo čustveno napete, tisti, ki pomagajo, pogosto pozabijo na svoje potrebe in občutljivost. Hitro spregledajo dejstvo, da zdravljenje ran drugih ljudi lahko rani njih, če pri delu niso izjemno pozorni nase in na skrb zase. Glede na vse obremenitve in težave, ki jih zaznavajo ljudje v skrbstvenih poklicih, je vedno več poudarka na prepoznavanju in preprečevanju navedenih težav.

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=ZtQfQLkw2Tw 

Drsnice

Posel spreminjamo v igro – vsak drugačen, vsi dragoceni

Marko Podgornik Verdev, direktor podjetja Micro+Polo

Zase pravi: »Rad sem obdan z ljudmi, ki so preprosti, pristni, ob katerih se počutim dobro, ki mi dajejo energijo in so polni navdiha. Rad sem obdan z ljudmi, ki me izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z ljudmi, ki so pozitivno naravnani, ki so pošteni in iskreni. Zaupanja vredni. Poslušanje njih lahko osvetli situacije, o katerih sicer ne bi razmišljal. Ko poslušamo in se osredotočamo na tisto, kar je skupno in različno, postajamo modrejši, bolj vključujoči in boljši kot organizacija. Vzemimo si čas in prisluhnimo izkušnjam drugih.«

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=KizrjzKLTNw

Drsnice

Psihosocialna tveganja v digitalni dobi

dr. Matej Černe, redni profesor za menedžment in organizacijo

Digitalizacija poudarja pozitivne in negativne učinke neprestane virtualne povezanosti in vpliva na emocionalno in družbeno življenje posameznice in posameznika. Negativni učinki, kot so odtujenost, pomanjkanje človeškega stika, stres, izgorelost in deloholizem so postali še bolj izraziti med pandemijo, v času nenadnih in množičnih ‘selitev’ zaposlenih v delo od doma. Virtualni tehnološki svet tako spreminja družbene navade, koordinacijo in doživljanje dela, delavke in delavce same ter njihovo usklajevanje dela z vsakdanjim življenjem. Tesna povezanost med človekom in tehnologijo ni več izbira. Pri odločitvah glede tega razmerja pa je nujno v ospredje postaviti človeka in razmišljati o vrednosti, ki jo posamezna dejavnost – izvedena preko tehnologije ali ne – pomeni za človeka in za organizacije.

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=3dMtVnRv_mI

Drsnice

Samoumiritev (na delovnem mestu)

dr. Borut Škodlar, psihiater

Samoumiritev je izraz za zmožnosti, kapacitete in strategije človeka, da se lahko v določeni situaciji in življenjskem obdobju pomiri in zmore posledično konstruktivno delovati v svoje dobro in dobro drugih. Izzivi sodobnega časa z razdrobljenostjo, prenatrpanostjo in neprestanim hitenjem so veliki in mnogokrat presegajo človekove sprotne sposobnosti za spopadanje z njimi. Iz tega izvira občutje, ki je praktično pandemično, da smo v hudem stresu, da ne zmoremo vsega, da smo preutrujeni in da ne vidimo možnosti, da bo kdaj bolje. Soočanje in lajšanje teh občutij pa se začenja (in verjetno končuje) pri samemu sebi, pri zmožnostih, ki jih imamo, da najdemo svoj notranji mir in tisto pristno vedrino, radovednost in sočutnost, ki so v nas pred vsemi omenjenimi preplavitvami. Iščemo in (ponovno) najdemo jih lahko s starodavnimi in vedno svežimi kontemplativnimi metodami (samo)umirjanja​.

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=Pe_iJtwQ_FQ

Drsnice

Humor kot preventiva pri psihosocialnih tveganjih

Polona Požgan, predavateljica komunikacije in retorike

Čez naše možgane gre dnevno od 60.000 do 70.000 misli. Večina teh misli je takih, da nam ne delajo usluge. Približno 96 odstotkov misli, ki jih mislimo, je negativnih. In približno 90 odstotkov misli, ki jih mislimo, je starih. Ponavljajočih. Ko mislimo, običajno mislimo o najhujših scenarijih, ki se nam lahko zgodijo. Skrbi nas že vnaprej, na zalogo. Tako trpimo dvakrat – najprej v mislih in kasneje še v realnosti. Ko se naučimo postati opazovalke in opazovalci svojih misli in svojega obnašanja, ko smo se sposobni nasmejati sebi, posledično sprostimo sebe in druge. S tem pokažemo svojo ranljivost in se lažje povežemo z drugimi ljudmi.

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=eoW7h3MTQ4w

Drsnice