Spletni seminar »Poklicne kostno-mišične bolezni« (25. september 2024, 12.00–15.15)
Na seminarju so bile predstavljene izkušnje specialistov medicine dela, prometa in športa na področju ugotavljanja in potrjevanja obstoja poklicnih kostno-mišičnih bolezni. Poleg pomena ocenjevanja tveganja pa je bil predstavljen tudi program Pro-Akt, za katerega je Center za pomoč na domu Maribor prejel nacionalno priznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-22«.
Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) je delodajalec dolžan pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo delavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. Poleg tega mora delodajalec pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjševati tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.
Kronična kostno-mišična obolenja imajo lahko različne stopnje vpliva na posameznika, od blagega nelagodja do neznosne bolečine. Čeprav bolečine niso vedno hude, so pogosto vztrajne, nadležne in obremenjujoče. Njihova intenzivnost se lahko spreminja, pogosto nepredvidljivo. Bolečina lahko otežuje ponavljajoče se gibe in pogosto povzroča togost, zato lahko bolniki potrebujejo po mirovanju nekaj časa, da se začnejo gibati. Spanje je lahko moteno, zaradi česar je bolečino težje prezreti. Ljudje lahko postanejo utrujeni in celo izčrpani, zlasti tisti z vnetno boleznijo ali tisti, katerih spanje je moteno. Osebe s kronično boleznijo pogosto skrbi prihodnost; skrbi jih, ali se bodo njihove omejitve povečale, ali bodo izgubili službo. Za nekatera stanja so značilni zagoni, zato imajo oboleli dobre in slabe dni. Če delodajalec ni naklonjen, lahko pride do prezentizma, pri čemer delavec še naprej vztraja v neugodnih razmerah po najboljših močeh, saj se boji, da bo izgubil službo. Postaja manj produktiven. Okoliščine na delovnem mestu pa povečujejo raven njegovega stresa in poslabšujejo njegovo stanje.
Za priznanje poklicne bolezni je potreben obstoj vzročne zveze med daljšim neposrednim vplivom delovnih pogojev ali delovnega procesa na določenem delovnem mestu ali na delu, ki spada v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere delavec je ali je bil zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Potrdilo MDDSZ o potrditvi programa usposabljanje in dodelitvi točk
Posnetek seminarja
|
Moderatorka:
|
doc. dr. Alenka ŠKERJANC, dr. med., spec. MDPŠ UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa |
|
12.00–12.10
|
Uvodna pojasnila doc. dr. Alenka ŠKERJANC, dr. med., spec. MDPŠ UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa |
|
12.10–12.20
|
Pozdravni govor mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
|
12.20–12.50
|
Pravilnik o poklicnih boleznih in rezultati enoletnega dela prof. dr. Metoda DODIČ FIKFAK, dr. med., spec. MDPŠ, predstojnica UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa |
|
12.50–13.00 |
Razprava |
|
13.00–13.30
|
Poklicne kostno-mišične bolezni: prve izkušnje in predlogi iz področja medicine dela doc. dr. Alenka ŠKERJANC, dr. med., spec. MDPŠ UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa |
|
13.30–13.40 |
Razprava |
|
13.40–13.50
|
Aktivni odmor na delovnem mestu: usmerjene vaje za vzdrževanje zdravja in delazmožnosti Miha ROJC, mag. kineziologije in trener ZAP FITCORP / Medicina dela, prometa in športa |
|
13.50–14.30
|
Kostno-mišična obolenja in pomen ocenjevanja tveganja mag. Nikolaj PETRIŠIČ, vodja Sektorja za varnost in zdravje pri delu Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti PowerPoint predstavitev - 1. del Slavko KRIŠTOFELC, sekretar Inšpektorat Republike Slovenije za delo |
|
14.30–14.40 |
Razprava |
|
14.40–15.00
|
Primer dobre prakse: Pro-Akt – Aktivno na poti do zdravja mag. Barbara ŽGAJNER, direktorica Simona ROZMAN, ambasadorka zdravja in promotroka Pro-Akt programa Center za pomoč na domu Maribor |
|
15.00–15.10
|
Predstavitveni film programa Pro-Akt – Aktivno na poti do zdravja Filmska produkcijska hiša Sever & Sever |
|
15.10–15.20 |
Razprava |
|
15.20–15.30
|
Zaključki doc. dr. Alenka ŠKERJANC, dr. med., spec. MDPŠ UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa |
Objavljeno dne 27. 09. 2024