Prihodnost je tu: varnost in zdravje pri delu
Pandemija je krepko posegla v delovna okolja, tako v smislu same organizacije dela kot v smislu krepitve zavedanja, da je varnost in zdravje pri delu ključen pokazatelj uspešnosti gospodarstva. Varna in zdrava delovna okolja so v (post)pandemičnem obdobju namreč pomembnejša kot kadarkoli, za njihovo zagotavljanje pa je potrebno prevetriti marsikatero ustaljeno prakso ali način razmišljanja, morda celo predrugačiti prioritete.
Industrija 4.0 – digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija proizvodnih procesov – nedvomno ustvarja bolj varna in zdrava delovna mesta. Umetna inteligenca po eni strani lahko pomaga izboljšati delovne procese, po drugi strani pa lahko mogoči vdor v zasebnost zaposlenih in povsem nove načine merjenja produktivnosti in učinkovitosti delavcev. Meja med večjo varnostjo in poseganjem v pravico do zasebnosti je lahko zelo tanka. Da bi preprečili poseg v zasebnost zaposlenih ter povzročili stres, povezan z delom, anksioznost ali celo izgorelost izpostavljenih tovrstnemu nadzoru, morajo delodajalci z osebnimi podatki zaposlenih ravnati odgovorno.
Delo na daljavo je že v prvem lanskem valu pandemije doživelo skokovit porast: če je bila pred pandemijo rast deleža tistih, ki delajo od doma, komaj opazna, so že prve analize razkrile, da so v času pandemije tako delali bistveno višji deleži zaposlenih. Delo na daljavo zato pod drobnogled postavlja način vodenja; kakor zaposleni, so se namreč tudi vodje znašli v novem položaju. Če so prej učinkovitost zaposlenih merili z njihovo prisotnostjo in nenehno zatopljenostjo v delo, to pri delu na daljavo ni več možno. Najpomembnejši sestavini dobrega vodenja sta postali zaupanje in odgovornost. To zahteva ne le miselni preobrat, ampak tudi povsem nove pristope. Vodje je potrebno usposobiti za nove načine vodenja in jim ponuditi orodja.
DNEVNI RED
| Moderator: | Boštjan Romih |
| 9.00–9.05 | Uvod |
| 9.05–9.15 |
Pozdravni govor Janez CIGLER KRALJ, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
| 9.15–9.45 |
Delo v Evropi jutrišnjega dne Barbara GERSTENBERGER, vodja oddelka Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) |
| 9.45–10.15 |
Nastajajoča tveganja in izzivi za varnost in zdravje delavcev William COCKBURN, v. d. izvršnega direktorja Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) |
| 10.15-10.30 | Razprava |
| 10.30–10.35 |
Aktivni odmor PKMO – promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (https://pkmo.si/) |
| Izziv: pandemija covida-19 | |
| 10.35-10.55 |
Dolgotrajni covid-19 prof. dr. Bojana BEOVIĆ, dr. med., specialistka infektologije, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije |
| 10.55–11.15 |
Vračanje na delovno mesto po prebolelem covidu-19 in dolgotrajnem covidu: smernice za delodajalce in delavce dr. Ioannis ANYFANTIS, vodja projektov Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu |
| 11.15–11.25 | Razprava |
| 11.25–11.30 |
Aktivni odmor PKMO – promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (https://pkmo.si/) |
| Izziv: delo na daljavo | |
| 11.30–11.50 |
Delavci želijo delati na daljavo, vendar je treba urediti vprašanja, povezana z dolgim delavnikom, izolacijo in neustrezno delovno opremo Oscar VARGAS LLAVE, raziskovalec Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) |
| 11.50–12.10 |
Delo na daljavo med učinkovitostjo in kaosom: (ne)prilagojeno vodenje izr. prof. dr. Simona ŠAROTAR ŽIŽEK Ekonomsko–poslovna fakulteta Univerze v Mariboru |
| 12.10–12.20 | Razprava |
| 12.20–13.00 | Odmor za kosilo |
| Challenge: Modern technologies in working environment | |
| 13.00–13.20 |
Kaj pomeni digitalizacija delovnega okolja za organizacijo dela, kakovost delovnih mest ter varnost in zdravje pri delu? Sara RISO, raziskovalka Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) |
| 13.20–13.40 |
Nove oblike vodenja delavcev s podporo umetne inteligence (UI) in njihov vpliv na varnost in zdravje pri delu Emmanuelle BRUN, višja vodja projektov Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu |
| 13.40–13.50 | Razprava |
| 13.50–13.55 |
Aktivni odmor PKMO – promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (https://pkmo.si/) |
| Izziv: z delom povezana psihosocialna tveganja in duševno zdravje zaposlenih | |
| 13.55–14.15 |
Psihosocialna tveganja v digitalnem delovnem okolju Sarah COPSEY, vodja projektov Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu |
| 14.15–14.35 |
(Zlo)rabe psihoaktivnih snovi na delovnem mestu prof. dr. Aleksandra KANJUO MRČELA Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani |
| 14.35–13.45 | Razprava |
| 14.45–14.50 |
Aktivni odmor PKMO – promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (https://pkmo.si/) |
| Možne smeri razvoja varnosti in zdravja pri delu | |
| 14.50–15.10 |
Možne smeri razvoja delovnega okolja – pogled sociologinje prof. dr. Renata SALECL, raziskovalka Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani |
| 15.10–15.30 |
Pogledi sindikalnih predstavnikov Lučka BÖHM, izvršna sekretarka Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Ignacio DORESTE, svetovalec Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) |
| 15.30–15.50 |
Pogledi delodajalskih predstavnikov Igor ANTAUER, vodja interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu Republike Slovenije Rebekah SMITH, namestnica direktorja BusinessEurope |
| 15.50–16.10 |
Pogledi vladnih predstavnikov mag. Katja RIHAR BAJUK, generalna direktorica Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
| 16.10–16.20 |
Sklepne besede Charlotte GREVFORS ERNOULT, vodja oddelka Evropska komisija |
Vse datoteke (zip);
- PRIHODNOST JE TU: VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU(zip, 8,8 MB)
Video:
Viri:
Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)
Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound)
Objavljeno dne 01. 02. 2022