Nevarne snovi

Nevarne snovi so prisotne na številnih delovnih mestih v celi vrsti dejavnosti, na primer v frizerskih salonih, laboratorijih, dejavnosti čiščenja objektov in opreme, zdravstvu, kmetijah, avtomehaničnih delavnicah, kemičnih tovarnah.

Nevarne snovi nam lahko škodijo na različne načine. Nekatere povzročajo raka, druge vplivajo na plodnost ali povzročajo okvare ob rojstvu. Spet druge snovi lahko povzročijo poškodbe možganov, okvare živčnega sistema, astmo in težave s kožo. Poškodbe, ki jih povzročijo nevarne snovi, lahko nastanejo že ob enkratni kratkotrajni izpostavljenosti ali pa zaradi dolgotrajnega kopičenja snovi v telesu.

 

PROGRAMI, PROJEKTI, PUBLIKACIJE, DRUGO

Ocenjuje se, da v Evropi vsako leto zboli za rakom zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu več kot 120.000 ljudi. Zato je leta 2016 nastal Dogovor o ozaveščanju in izmenjavanju dobre prakse na področju zmanjševanja izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu (Roadmap on carcinogens), ki ga je ob nastanku podpisalo je 6 organizacij. Doslej se je pobudi pridružilo 692 posameznikov, 114 podjetij in 90 organizacij iz 16 držav.

Namen dogovora je še zlasti spodbujanje inovativnih rešitev ter njihova izmenjava. Dogovor med drugim predvideva ozaveščanje o pomenu mejnih vrednosti za rakotvorne snovi kot elementa za preprečevanje izpostavljenosti. Na spletni strani je objavljeno 70 primerov dobre prakse – tudi iz Slovenije.

Nizozemska raziskovalna inštitucija TNO je za potrebe te pobude pripravila kratke informativne letake o karcinogenih snoveh, ki jih je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevedlo v slovenski jezik:

  • Dejstva o akrilamidu
  • Dejstva o beriliju
  • Dejstva o etilenoksidu
  • Dejstva o hidrazinu
  • Dejstva o kadmiju
  • Dejstva o niklju
  • Dejstva o svincu
  • Dejstva o trikloretilenu

10. posvet Kemijska varnost za vse: Varno ravnajmo z nevarnimi snovmi za zdrava delovna mesta in okolje (Laško, 23. in 24. oktober 2018) so organizirali: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Urad RS za kemikalije ter Zavod RS za šolstvo. Sofinancira pa ga je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.  Posvet je potekal pod okriljem Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu ter evropske kampanje Zdravo delovno okolje 2018-2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta.

Vse avtorske pravice v zvezi s spodaj objavljenimi dokumenti so pridržane. Gradiva ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

 

mag. Andreja BAČNIK, vodja PS za kemijo
Zavod RS za šolstvo

mag. Lidija KORAT, vodja območne enote, inšpektorica svetnica
Inšpektorat RS za delo

mag. Petra BECHIBANI, sekretarka,
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

prof. dr. Metoda DODIČ FIKFAK, predstojnica
UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

dr. Karmen KRAJNC, sekretarka
Urad RS za kemikalije
 

prof. dr. Maja REMŠKAR
Inštitut Jožef Stefan

dr. Viviana GOLJA, doc. dr. Agnes ŠÖMEN JOKSIĆ in Bojana BAŽEC
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana in Območna enota Koper

mag. Lijana KONONENKO, podsekretarka
Urad RS za kemikalije

dr. Janja SNOJ TRATNIK
Inštitut Jožef Stefan

mag. Lidija KORAT, vodja območne enote, inšpektorica svetnica
Inšpektorat RS za delo

mag. Vilma FECE, direktorica Varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu
Gorenje, d.d.
Darja KRUMPAK, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, direktorica
Medicina dela Krumpak, d.o.o., Žalec

doc. dr. Barbara NOVOSEL, predstojnica Katedre za poklicno, procesno in požarno varnost, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Petra POTOČNIK, inšpektorica II , Inšpektorat RS za delo

Simona SLAVIČ KUMER in Saša KREGAR, obe višji svetovalki, Zavod RS za šolstvo

mag. Matej IVARTNIK, dr. Stanislava KIRINČIČ, Helena PAVLIČ, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem in območna enota Ljubljana

  • "Praktične smernice MDDSZ za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, št.50/2003) ponujajo poenostavljeno metodo za oceno tveganjain so namenjene predvsem majhnim in srednje velikim podjetjem. Pripravljene so na podlagi praktičnih smernic, razvitih na ravni Evropske unije, kakor tudi nacionalnih praktičnih smernic in metodologij, ki so jih razvile druge države članice EU. Publikacijo v tiskani obliki lahko naročite na naslednjem naslovu: gp.mddsz@gov.si.
  • "Praktične smernice MDDSZ za mejne vrednosti za nevarne kemične snovi" (  pdf , 904 kB) v strnjeni obliki in na preprost način razlagajo pojem "mejne vrednosti". Opredeljujejo vse vrste mejnih vrednosti in pojasnjujejo nekatere najpomembnejše pojme, povezane z mejnimi vrednostmi. Publikacijo v tiskani obliki lahko naročite na naslovu: gp.mddsz@gov.si.
  • V letu 2003 je potekala evropska kampanja "Nevarne snovi - Ravnaj skrbno!", katere cilj je bil dvig ravni znanja o tveganjih pri delu z nevarnimi snovmi in spodbujanje ukrepov za bolj varna delovna mesta. V kampanji je sodelovala tudi Slovenija.
  • Priljubljeni risani filmi, v katerih nastopa Napo, obravnavajo tudi tveganja pri delu z nevarnimi snovmi:
    • Napo film "Zaščitite svojo kožo" je namenjen ozaveščanju o nevarnostih izpostavljanja kože škodljivim (pa tudi manj škodljivim) snovem, ščitenju kože in preprečevanju poškodb.
    • Napo film "Nevarnost: kemikalije" Predstavlja spremembe znakov (piktogramov), ki se uporabljajo pri prevozu nevarnih snovi, ter znakov, ki se uporabljajo pri razvrščanju, označevanju in pakiranju kemikalij.
    • Napo film "Praskanje in smrkanje … kemična tveganja" obravnava delo s kemikalijami, vključno z dražilnimi, vnetljivimi, jedkimi in strupenimi snovmi ter snovmi, nevarnimi za okolje.
    • "Napo pri čiščenju" prikazuje tveganja za varnost in zdravje, s katerimi se srečujejo delavci v dejavnosti čiščenja.

 

PRIMERI DOBRE PRAKSE

  • Preprečevanje izpostavljenosti izpušnim plinom dizelskih motorjev in ostalim izpušnim plinom med pregledom avtomobilov

Študija primera kaže, kako je direktor DEKRA, majhne neodvisne družbe, ki je del večje franšize, ukrepal, da bi preprečil izpostavljenost delavcev rakotvornim plinom na delovnem mestu. S podporo lokalne organizacije za socialno varnost Cramif (Caisse régionale d’assurance maladie d’lle-de-France) je direktor oblikoval in namestil nov sistem  prezračevanja, da bi s tem izboljšal delovno okolje.

Ta primer dobre prakse kaže, kako je bilo mogoče z zunanjim financiranjem in strokovnim znanjem oblikovati preprosto in trajno rešitev. Sistem je bil že uporabljen kot model za izboljšave tudi v drugih delavnicah.

Kontakt: EU-OSHA

Država: Francija

Snov: Izpušni plini dizelskih motorjev, prah

Poklici: Delavci z avtomobili

Dejavnost: Veleprodaja in maloprodaja; popravilo motornih vozil in motornih koles

Vrsta rešitve: 2. T – Tehnični ukrepi

Nadaljnje informacije: EU-OSHA: Preventing  exposures  to  diesel  engine  emissions  and  other exhaust gases during car inspection (Case Study DEKRA)

 

  • Nevarne snovi pri varjenju

Nemška zavarovalnica za nezgode pri delu za dejavnost lesne in kovinske industrije (DGUV) je predstavila spletno stran, ki je namenjena nevarnim snovem pri varjenju.

Na spletni strani lahko najdete informacije o tveganjih zaradi nevarnih snovi pri različnih tehnikah varjenja. Informacijske brošure, ki jih lahko prenesete iz spleta, zajemajo informacije o tveganju zaradi izpostavljenosti varilcev nevarnim snovem in potrebne varnostne ukrepe za odstranitev ali zmanjšanje možnih tveganj med varjenjem. Zakonodaja in pravilniki, tako kot tehnična in znanstvena dokumentacija, v zvezi z nevarnimi snovmi pri varjenju, so dostopni na tem spletnem mestu. Na spletnem mestu boste prav tako našli orodje, ki vam bo pomagalo oceniti izpostavljenost plinom, ki nastajajo pri varjenju.

Kontakt:  DGUV

Država: Nemčija

Snov: plini, fluidi, pare, ki nastajajo pri varjenju

Poklici: delavci v kovinski industriji, varilci

Dejavnost: predelovalne dejavnosti, oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

Vrsta rešitve: 2.T – Tehnični ukrepi, 3.O – Organizacijski ukrepi, 4.P – Osebna varovalna oprema

 

  • Brošura »Ali so na vašem delovnem mestu prisotne rakotvorne snovi? Čas je za ukrepanje«

Rak je primarni razlog za smrt v Quebecku (Kanada) in prav tako v večini industrijskih držav. Karcinogeneza je kompleksen proces. Znanstveniki ocenjujejo, da je kar 2 do 8 % raka povezanega z delom. Odstotek se razlikuje med državami. Za utemeljitev potrebe po nadaljnjih raziskavah na tem področju je nujno potrebno imeti oceno stanja izpostavljenosti delavcev rakotvornim snovem in število primerov raka povezanega z delom.

Brošura »Ali so na vašem delovnem mestu prisotne rakotvorne snovi? Čas je za ukrepanje« je namenjena strokovnim delavcem, delodajalcem in delavcem. Uporabna je za vsa delovna mesta, ki so v majhnih podjetjih ali velikih družbah. Namen brošure je zagotoviti smernice za preprečitev izpostavljenosti in zmanjšanje izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu. Zajema kemijske, biološke in fizikalne dejavnike in temelji na najnovejših dognanjih na tem področju.

Kontakt: France Labrèche Institut de recherche Robert-Sauvé en santé et en sécurité du travail (IRSST)

Država:  Kanada

Vrsta rešitve: 1.S – Zamenjava, 2.T – Tehnični ukrepi, 3.O – Organizacijski ukrepi, 4.P – Osebna varovalna oprema

Nadaljnje informacije: spletna stran IRSST Are there carcinogens in your workplace? It's time to act!

 

PREDPISI

POVEZAVE