Organizacija dela in psihosocialna tveganja

Mednarodne raziskave kažejo dokaj zaskrbljujočo sliko Slovenije:

• Iz Poročila o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Eurofound, 2012) izhaja, da je večina slovenskih anketirancev poročala, da pri delu doživljajo stres, medtem ko jih je več kot 40 % navajalo splošno utrujenost. Podatki za Slovenijo so ponovno potrdili visoko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o prevelikem obsegu delovnih nalog in slabi organizaciji dela. V primerjavi z EU27 je v Sloveniji manj besednih žalitev, pogostejše pa so grožnje in ponižujoče ravnanje. Manjše so razlike glede diskriminacije in ustrahovanja ter nadlegovanja. Zelo malo je fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških.
• Tudi 3. panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravja pri delu (EU-OSHA, 2013) kaže podobno sliko, saj je kar 72 % slovenskih anketirancev je ocenjevalo, da so primeri stresa v zvezi z delom v njihovem delovnem okolju zelo pogosti ali dokaj pogosti, in le 25 % jih je menilo, da so redki. Samo Ciprčani in Grki so navajali višje podatke o pogostosti stresa v zvezi z delom. Povprečje EU27 je znašalo 51 %. Izmed šestih možnih vzrokov stresa v zvezi z delom so slovenski anketiranci najpogosteje navajali število opravljenih delovnih ur oziroma delovno preobremenjost, reorganizacijo in negotovost zaposlitve. Naslednji najpogostejši razlog je izpostavljenost nesprejemljivemu vedenju, kot sta ustrahovanje ali nadlegovanje na delovnem mestu.
• V okviru Ankete o delovni sili je bil v 2. četrtletju 2013 izveden ad hoc modul »Nezgode pri delu in druge z delom povezane zdravstvene težave« (SURS, 2014). Iz rezultatov izhaja, da je bilo na delovnem mestu psihičnim pritiskom podvrženih skoraj 32 % delovno aktivnih prebivalcev. Od teh je bila velika večina (90,7 %) takih, ki so delali pod hudimi časovnimi pritiski in so bili preobremenjeni z delom, 5,1 % delovno aktivnih je bilo izpostavljenih nadlegovanju ali ustrahovanju, 4,2 % pa nasilju in grožnjam z nasiljem.

Na podlagi omenjenih mednarodnih raziskav torej lahko trdimo, da so slovenski zaposleni v primerjavi z zaposlenimi v drugih državah članicah EU pogosteje izpostavljeni zlasti stresu v zvezi z delom. Če želimo spremeniti razmere, se ne smemo ukvarjati s simptomatiko stresa, ampak z vzroki za nastale razmere – to so slaba organizacija dela, slabo upravljanje in slabo vodenje.

PROGRAMI, PROJEKTI, PUBLIKACIJE, DRUGO

Da bi v čim večji meri izboljšali organizacijo dela, upravljanje in vodenje ter s tem odpravili vzroke za nastajanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru nadaljevanja aktivnosti kampanje "Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta organizira 3-dnevne seminarje »Kako z boljšo organizacijo dela in boljšim vodenjem do varnega in zdravega delovnega okolja«.

Vse avtorske pravice v zvezi s spodaj objavljenimi dokumenti so pridržane. Gradiva ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršnikoli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja avtorjev in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Nazaj